FOTO: Brez NSRAO ohranili starodavno drevesnico
Društvo vinogradnikov Studenec vsako leto organizira pohode pretežno svojih članov po vinskih goricah, pri tem pa bolje spoznavajo okolje, v katerem živijo in se družijo. Nedeljski krožni pohod čez Arto, na katerega je tajnik društva Brane Arih tokrat popeljal pohodnike izpred Gostilne Janc na Studencu, po precej spremenjeni trasi, da bi se čimbolj izognili vročini in asfaltnim cestam, kar so storili že pri Novem, je bil za večino pravo odkritje, ko so se skozi gozd spustilo v Čagoš.
Da, to, je tisti Čagoš, kjer naj bi bilo morda odlagališče NSRAO (nizko in srednje radioaktivnih odpadkov), tako rekoč na dvorišču stanovanjske hiše takratnega župana Kristijana Janca, kot je rad poudarjal sam, da bi odvrnil strahove o nevarnosti odlagališča NSRAO ter prepričal krajane in občinske svetnike. Slednje sicer je in sevniški proračun se je že veselil predvidenih denarcev iz naslova samih raziskav in rente za odlagališče NSRAO, v konkurenci s krško in brežiško Vrbino, toda sevniškim občinarjem in drugim načrtovalcem odlagališča NSRAO se je zgodila civilna iniciativa, ki je prepričala krajane in tudi sevniške občinske svetnike, da bi odlagališče NSRAO trajno degradirala okolje in je takšne načrte s Čagošem pometla na smetišče zgodovine.
V Čagošu je čakalo vinogradnike presenečenje, saj večina ni vedela, da je v tej dolini zelo stara drevesnica. Stara je okoli 150 let, zasadili pa so jo lastniki gradu Impoljca - Bambergi. Ti so bili lastniki posestva, ki se je raztezalo od Impoljskega grabna do Ponikev in naselja Novo. V drevesnici Čagoš je nekaj zelo velikih eksotičnih vrst dreves.
Ducat velikanskih zelenih duglazij
V polkrogu se vzpenja v nebesne višave ducat velikanskih zelenih duglazij. Gre za eno največjih dreves na Zemlji, saj lahko zraste do višine 75 m, je zelo prilagodljivo drevo, čeprav porašča predvsem gozdove Severne Amerike in Kanade. Lubje je sprva sivo in gladko, v starosti pa postane rdeče-rjavo in razpoka, izloča veliko smole, iglice so dolge okoli 3 cm , storži so obrnjeni navzdol, doseže starost do 600. Les je vsestransko uporaben, a ga pri nas uporabljajo zelo malo.
Brane Arih je studenškim pohodnikom v Čagošu podrobno spregovoril tudi o drugih eksotah, o katerih je informacije zbral pri revirnem gozdarju Silvu Vintarju. V drevesnici se bohotita tudi po dve kavkaški jelki in smreki, kanadski čugi, zelena bora in sitka. Dopolnjeval pa ga je gozdar in priznani vinogradnik Matjaž Jakše, ki je poudaril predvsem pomen ohranjanja okolja in kako je bila takrat izbojevana bitka za ohranitev neokrnjenega Čagoša pomembna za potomce. Matjaž je na pohod pripeljal tudi hčerkico Ajdo in sinka Urbana in tako še bolj ponazoril, kako resno misli, ko je govoril, da je potrebna večja občutljivost do posegov v okolje, da bo ostalo količkaj zdravo in prijazno tudi za zanamce.
Letošnje leto je bilo za studenške člane najuspešnejše doslej
Iz Čagoša so pohodniki nadaljevali pot proti Ponikvam, kjer se je pot spet spustila do Arta. Večji del poti je potekal po gozdu. Na Artuso so se obrnili nazaj proti Studencu in klrenili po dolini ob potoku Štegina, pri Rubičevem mlinu pa zavili spet v hrib, prišli skozi gozd v Hudo Brezje, od tam pa po senci čez Krajnce na Studenec na cilj pohoda.
Na cilju pa kot so po običajni dobri malici in hladni osvežitvi, podelili priznanja in diplom, ki so jih studenški vinogradniki osvojili na 39. Tednu Cvička v Novem mestu. Letošnje leto je bilo za studenške člane najuspešnejše doslej. Ob tem so podelili še nekaj diplom z društvenega ocenjevanja.
