B. B., arhiv DL

##IMAGE-3337057##

Romski svetniki sestavljajo občinske svete vseh 20 slovenskih občin, kjer avtohtono živi največ Romov, šele od leta 2002. Ker na ta mesta prihajajo čedalje bolj sposobni in izobraženi kandidati, pa se njihova vloga in učinkovitost iz mandata v mandat krepita, je za STA ocenil predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš.

Po Rudaševih besedah se Forum romskih svetnikov pred letošnjimi lokalnimi volitvami prizadeva za nabor čim boljših kandidatov za mesta romskih svetnikov. Hkrati želijo, da bi bili ti čim bolj izobraženi in sposobni ter da bi se enakovredno z drugimi svetniki vključili v delo občinskih svetov.

Če romski svetnik ni sposoben slediti delu občinskega sveta, ga lahko namreč ostali svetniki kot nesposobnega kmalu začnejo izključevati in ignorirati, je opozoril.

Nadaljeval je, da po njegovih podatkih večina občinskih svetov institut romskega svetnika sprejema, da bi se ta lahko vključil v njihovo delo, pa morajo predstavnika romske skupnosti njegovi svetniški kolegi obravnavati enakovredno.

Kjer se to dogaja, so bili romski svetniki uspešni in so težave veliko manjše. Povsem drugače pa je v občinah, kjer ti zgolj odziv na zakonsko določbo in kjer občine položaja romskega svetnika ne obravnavajo skladno z zakonom o lokalni samoupravi, je dodal Rudaš.

Ker nekateri romski svetniki opozarjajo, da vsebina dela in njihove naloge niso nikjer določene, pa je predsednik foruma odgovoril, da to ne drži. Naloge romskih svetnikov so enake nalogam drugih občinskih svetnikov. Romski svetniki pa imajo enake pravice vplivati na sprejem občinskih aktov in sprejemanje občinskih proračunov, je poudaril.

Romski svetniki lahko tudi neposredno odločajo o drugih zadevah v občini in ne samo o romskih. Njihove naloge so - enako kot naloge drugih občinskih svetnikov - jasne. Je pa tudi res, da romski svetniki ne morejo sodelovati v nekaterih občinskih komisijah, kot je denimo statutarna komisija, je še povedal Rudaš.

Donedavna novomeška romska svetnica Dušica Balažek, ki je julija odstopila s tega položaja, je namreč za STA dejala, da romski svetniki pravzaprav ne vedo, kakšne so njihove naloge in kaj naj bi bilo njihovo delo. Namreč, ker to ni nikjer navedeno - ne v zakonu o romski skupnosti in ne v kakšnem drugem dokumentu, si je naloge in cilje, ki jih je želela s svojim delom izpolniti, določila sama, je pojasnila.

Romski svetnik je pri svojem delu prepuščen zgolj samemu sebi in svojim odločitvam, je pristavila ter dodala, da deli mnenje svojih kolegov, da bi bilo treba njihove naloge opredeliti.

Podčrtala je tudi, da se romski svetniki pri svojem delu pogosto znajdejo v neugodnem položaju oz. med interesi lokalnih skupnosti in povsem drugačnimi željami ter pričakovanji romske skupnosti.

Sicer je bila pri določenem delu svojih prizadevanj uspešna, je menila. Za mesto romske svetnice pa se ne namerava več potegovati, je še ob svojem odstopu povedala Balažkova.

Kot meni glavnina županov na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, sta sposobnost in uspešnost romskih svetnikov v jugovzhodnem delu države sicer manjši kot pri njihovih prekmurskih kolegih. Ugotavljajo namreč, da delovanje romskih svetnikov v jugovzhodni Sloveniji še ni toliko razvito kot v Prekmurju, kar potrjujejo tudi podatki predsednika Zveze Romov Slovenije Jožka Horvata Muca, da so prvega romskega svetnika v Murski Soboti izvolili že leta 1994.

Drugje so jih izvolili leta 1998, vseh 20 slovenskih občin, kjer avtohtono živi največ Romov, pa ima romske svetnike šele od leta 2002, je za STA še navedel Horvat Muc.

Župan Občine Krško Miran Stanko je za STA tako izpostavil, da po krških izkušnjah institut romskega svetnika še ni izpolnil pričakovanj. Zadeva še ni dozorela in je bolj dolgoročnega pomena, je dejal. Stanje se sicer po njegovih besedah počasi popravlja. Položaj romskega svetnika pa bo dosegel svoj namen šele takrat, ko bodo Romi sami ugotovili, da tega dela ne more opravljati kdorkoli, povsem neizobražen kandidat ali kandidat, ki je prepričan, da omenjeni položaj prinaša prestiž znotraj romske skupnosti, je še pojasnil Stanko.

Podobno ugotavlja tudi črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič. Zadeva se še razvija, belokranjski romski svetniki pa so doslej zgolj opozarjali na težave in potrebe romske skupnosti, je poudarila. Za kaj več bi se morali ustrezno pripraviti in izobraziti. Bolje bi morali poznati svoje pravice in dolžnosti, predvsem pa bi se morali zavedati, da zastopajo vse Rome v občini in ne le svojih domačih zaselkov, je Čemas Stjepanovičeva še povedala za STA.