Brežiški borci o Brežiški četi
Brežiški območni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB je v globoškem prosvetnem domu danes dopoldne pripravil prireditev, da bi skupaj s številnimi gosti obudili spomin na borce Brežiške čete. Danes so se skupaj zbrali predstavniki borčevskih organizacij, policijsko-veteranskih ter izgnanskih društev, mladi in predstavniki šol. Kot je znano, imajo v spomin na ustanovitev Brežiške čete 28.oktobra 1941 v Brežicah tudi svoj občinski praznik, prav okrog Globokega pa je partizanska enota izvedla največ akcij.
V svojem osrednjem prispevku je višja kustosinja Posavskega muzeja Brežice Vlasta Dejak poudarila, da je bilo območje Posavja letu 1841 posebej izpostavljeno. Z obmejnih in prometno izjemno pomembnih krajev je okupator izselil zavedne Slovence na jug in nato še več deset tisoč prebivalcev izgnal v Nemčijo, tukaj sta bili osnovani dve pomembni oboroženi skupini in tu so padli prvi slovenski talci. Kot je znano, je tragična usoda najprej doletela krško skupino in nato še Brežiško četo. Slednja je v vsega mesecu dni dodobra ustrahovala Nemce, izvedla celo vrsto uspešnih akcij, zbirala orožje in zdravila, hotela preprečiti izseljevanje prebivalstva in se pripravljala na napad na rudnik Senovo. Toda bila je izdana in v neenakem boju so 28.novembra 1941 padli štirje borci, 11 pa je bilo zajetih in mesec dni zatem ustreljenih.
Po prispevku v besedi in sliki je bilo slišati še nekaj spominskih pričevanj o akcijah in tragičnem koncu Brežiške čete. Martin Kolar je orisal nekaj podrobnosti o stikih brežiških borcev z Zagrebom, predstavnik osrednjega združenja Jože Gačnik pa je med drugim povedal, da je do tragičnih dogodkov prišlo predvsem zato, ker je okupator leta 19411 bil na vrhuncu moči, naše enote pa še premalo izkušene. Prebrali so tudi zanimiv prispevek Marice Novak, ki je borcem nosila hrano v Kunejev hram, spoznala vodilna moža te enote Dušana Kvedra in Rudija Janhubo ter neposredno doživljala tragični konec Brežiške čete.
Dopoldansko borčevsko druženje v Globokem so obogatali učenci domače osnovne šole ter člana literarne sekcije Beseda iz Dobove.
