arhiv

##IMAGE-3397973##

V EU ne bo treba zapreti nobene nuklearke, a v skoraj vseh 134 delujočih jedrskih reaktorjih v 14 članicah so potrebne varnostne izboljšave, ki bodo stale do 25 milijard evrov, kaže poročilo, ki ga bo danes objavila Evropska komisija. Nuklearna elektrarna Krško se je na stresnih testih odrezala zelo dobro, še izhaja iz osnutka poročila.

Poročilo vključuje tudi preglednico priporočil za varnostne izboljšave v posameznih nuklearkah in Nek je po tej preglednici edina jedrska elektrarna, ki ni dobila niti enega priporočila, največ črnih pik pa imajo francoske jedrske elektrarne.

Da se je Nek na stresnih testih odrezal dobro in da so se njegovi operaterji dela lotili zelo skrbno, je sicer že maja ocenil predsedujoči skupini evropskih regulatorjev za jedrsko varnost in direktor slovenske uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar.

Stresni testi evropskih nukleark so se začeli junija lani in so se praktično končali že maja letos, ko je komisija zahtevala še nekaj dodatnih preverjanj v nekaterih nuklearkah, predvsem glede varnosti v primeru strmoglavljenja letal.

Zato poročilo komisije ni bilo predstavljeno na junijskem vrhu EU, kot je bilo načrtovano, temveč bo objavljeno šele danes in predstavljeno na vrhu ta mesec. Zakonodajni predlogi komisije za izboljšanje jedrske varnosti pa se pričakujejo konec leta.

Varnostne izboljšave bodo po oceni komisije stale od 30 do 200 milijonov evrov na reaktor, za vseh 134 jedrskih reaktorjev v EU naj bi bilo tako v prihodnjih letih potrebnih od deset do 25 milijard evrov.

Evropski komisar za energijo Günther Oettinger sicer ocenjuje, da je položaj evropskih nukleark v glavnem zadovoljiv, a da ni prostora za lenarjenje, temveč je treba zagotoviti enako visoke varnostne standarde v vseh nuklearkah v EU.

Stresni testi so bili opravljeni v Belgiji, Bolgariji, na Češkem, Finskem, v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, Nizozemskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji, Španiji, na Švedskem in v Veliki Britaniji ter v Švici, Ukrajini in na Hrvaškem.

EU se je zanje odločila po jedrski nesreči v Fukušimi marca lani, da bi izboljšala jedrsko varnost in preprečila, da bi se podobna nesreča kdaj zgodila v Evropi.

Testirali so varnost nukleark pred naravnimi nesrečami, kot so poplave, potresi ter ekstremne vremenske razmere, pa tudi pred nesrečami, ki jih povzroča človeški dejavnik, na primer strmoglavljenje letal ali požari in eksplozije v bližini nukleark.