B.D.G.

Lansko leto (začetek letošnjega leta ni nič drugačen) je bilo precej neugodno za živinorejce, še v posebno težkem položaju pa so se znašli prašičerejci. Na to so nedavno opozorili tudi posavski kmetje, med katerimi je kar nekaj večjih rejcev prašičev. Območna enota KGZS Brežice pričakuje, kot je zapisala v sporočilu za javnost, da bo pri ublažitvi krize sodelovala tudi država.

Ta naj bi država zaradi nizkih cen govedi in prašičev sprejela ukrepe za preprečevanje padanja staleža govedi in prašičev, med drugim naj bi pokrila izpad dohodka pri pitanju. Do izredno slabega ekonomskega stanja v prašičereji je pripeljalo poslabšanje stroškovno-cenovnih razmerij, saj so se lani krma, repromaterial, energija in storitve močno podražile in povečale stroške v prašičereji. Istočasno so odkupne cene ostale nespremenjene oz. so bile celo nekoliko nižje kot prej. Kar za sto odstotkov se je samo v letu dni podražila soja, ki je kot rastlinska beljakovinska hrana sestavni del krme za prašiče, saj živalskih beljakovin naši rejci ne smejo krmiti. “Kriza je v celi Evropi, a naši rejci so še posebej prizadeti, saj se morajo držati zelo visokih standardov pri krmljenju. Države z močno razvito prašičerejo, kot so Španija, Danska in še nekatere, lahko krmijo drugače. Tudi standardi za počutje živali so pri nas zelo visoki, kar podraži rejo,” nam je povedal Franci Pribožič, predsednik OE KGZS Brežice, tudi predsednik odbora za prašičerejo pri Zadružni zvezi Slovenije in navsezadnje tudi sam večji rejec prašičev.

B.D.G.

Po podatkih, ki smo jih slišali sredi februarja na problemski konferenci na to temo, naj bi izguba po pitancu trenutno znašala okrog 45 evrov. “Tisti, ki so pitali prašiče za Perutnino, že praznijo hleve ali pa jih bodo v kratkem. Prašičje farme pri nas so začeli zapirati in bojim se, da farma družbe Perutnina ne bo edina,” je zaskrbljen Pribožič.

Slovenija je prisiljena uvažati krmo po visokih svetovnih cenah, a tudi trg s prašičjim mesom je pod močnim vplivom evropskega trga. Prav zaradi tega v kmetijskem ministrstvu ugotavljajo, kot so povedali minuli teden na novinarski konferenci, da sta imeli uvedba zasebnega skladiščenja in ponovna uvedba izvoznih nadomestil le manjši pozitivni učinek. Unija je uvedla tudi začasno opustitev uvoznih carin za nekatera žita v tržnem letu 2007/08, podaljšala pa bo tudi obdobje zasebnega skladiščenja za tri mesece. Drugih možnosti za ukrepanje Evropska komisija nima, a po zadnjih ugotovitvah je z dosedanjimi vsaj zaustavila padanje odkupnih cen. Da bi prašičerejci lahko normalno gospodarili na svojih kmetijah, bi bilo treba po oceni kmetijskega ministrstva vzpodbuditi rast cen prašičjega mesa.

Slovenija je sicer neto uvoznica prašičjega mesa, saj je domačega po uradnih podatkih komaj za 70 odst. porabe. Ta delež se bo še zmanjšal, če se razmere ne bodo vsaj malo spremenile na bolje.

“Če se ne bo hitro kaj zgodilo, bo veliko kmetij v hudih finančnih težavah. Ostane nam le, da se borimo za višje odkupne cene slovenskega prašičjega mesa, ki je prirejeno po visokih standardih,” je prepričan Pribožič in pri tem upa na učinkovitost nove Agencije za promocijo hrane.

Kot je dejal, je prav posavska območna zbornica že zahtevala, da bi država izplačala izravnalna plačila za prašičerejce, da bi lahko kupili repromaterial in mineralna gnojila. Cene tega blaga namreč tako hitro rastejo, da so, kot trdi Pribožič, kmetje s premikom izplačil subvencij že izgubili 25 odst. vrednosti subvencij. “Avstrijci so subvencije že dobili in pokupili zaloge gnojil po starih cenah, mi jih bomo morali plačevati po višjih cenah. Glavnina denarja za ukrepe EKO 0, SKOP in KOP bo komaj v drugi polovici aprila, ko je treba na njivah že vse posejati!” opozarja sogovornik. Dodaja, da prašičerejci v veliki meri sami pridelajo krmo, vendar je bilo zanje lani bolje, če so krmo prodali, kot pa če so z njo krmili prašiče.

B. Dušič Gornik