Usoda romskega vrtca odvisna od denarja



Dve leti po odprtju pripravljalnega vrtca v Kerinovem Grmu, največjem romskem naselju v krški občini, je njegova usoda pod velikim vprašajem. Zapleta se namreč pri njegovem financiranju, saj se tisto s strani Evropske unije konec poletja izteka.
Izvajanje 320 tisoč evrov vrednega programa romskega vrtca v Kerinovem Grmu je bilo financirano s strani EU, 130 tisočakov pa je za objekt oziroma njegovo postavitev v naselju prispevala krška občina.
"V tem času se je zelo povečala stalna prisotnost otrok v vrtcu, izboljšal se je njihov vsestranski napredek in osvajanje slovenskega jezika, kar je bistvenega pomena za njihovo nadaljnjo integracijo v izobraževalni sistem. Počasi približujemo vrtec romskim staršem in otrokom, gradimo zaupanje in prijateljske vezi med nami," je povedala vodja leskovškega vrtca, pod okrilje katerega sodi tudi tisti v največjem krškem romskem naselju, Maja Koretič.
Trenutno je v vrtec vključenih 16 romskih malčkov od 2. do 4. leta starosti, šest predšolskih otrok pa je že del tako imenovane integracije v rednih oddelkih leskovškega vrtca Mali princ in Vila.
Kljub pozitivnim učinkom pripravljalnega vrtca, ki zelo olajša prehod v običajen vrtec oziroma šolo, pa zaenkrat dogovora o prihodnjem financiranju projekta še ni.
"Res bo tragično, če bodo ti vrtci ostali spomeniki. Komu na čast?" se sprašuje vodja projekta Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja, ki je imel pri tem v mislih tudi osem ostalih prehodnih vrtcev v slovenskih romskih naseljih.
Predstavitve se je včeraj udeležil tudi nekdanji dolgoletni krški župan in kmetijski minister v zadnji Janševi vladi Franc Bogovič, ki je opozoril, da je potrebno najti sistemski vir za omenjen projekt. Le na ta način namreč njegovo nadaljevanje ne bo odvisno le od občinskega proračuna in politične volje v lokalnem okolju.
Več pa v Dolenjskem listu.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se