Zgodovinski listi izšli že tridesetič
Osvetljujejo jubileje, šege ter pomembne osebnosti. Posvečeni prleškim vrednotam.
Splošna knjižnica Ljutomer je predstavila jubilejno, trideseto izdajo zbornika Zgodovinski listi. Posvečena je letu prleških vrednot. Direktorica Vesna Laissani je na dogodku, ki je potekal malo pred iztekom leta 2024, spomnila, da je zbornik začelo izdajati Zgodovinsko društvo Ljutomer leta 1992. Ustanovni člani društva so bili Alka Berce, Mirko Bežan, Erika Krajnc, Branko Puconja, Miran Puconja, Anton Ratiznojnik, Ivan Rihtarič, Maks Rojs, Cilka Savič in Janko Sitar, ki so za zbornik skrbeli do leta 2005. Tega leta ni izšel, leto pozneje pa je vlogo izdajatelja prevzela knjižnica. Člani uredniškega odbora so bili Miran Puconja, Anton Ratiznojnik in Marko Jerebič. Z Zgodovinskimi listi vse, kar je zapisano in objavljeno, živi dalje in se bo ohranilo za vse, ki jih zgodovina ljutomerskega konca zanima, je poudarila Laissanijeva.
Predstavitev jubilejev
V zborniku bodo bralci našli kar nekaj predstavitev jubilejev, ki so zaznamovali letošnje leto. Eden takih je 150 let lončarstva Žuman, o katerem je pisala Nina Žuman. Naslednji je 150-letnica kasaških dirk na Slovenskem. Prispevek o tem je napisal Janez Slavič, častni član Kasaškega kluba Ljutomer, in spomnil na največje mejnike tega športa. Jernej Jakelj, predsednik Prleškega društva generala Maistra, je osvetlil odprtje razstave o Rudolfu Maistru, ki so jo pripravili z ljutomersko knjižnico in gimnazijo. Na odprtju je dolgoletni ravnatelj in podpredsednik društva Zvonko Kustec prejel tudi zlati znak Zveze društev generala Maistra.
Kustos v muzejski enoti knjižnice Gregor Žižek je pripravil prispevek o 130. obletnici rojstva akademskega slikarja, grafika in ilustratorja Anteja Trstenjaka, Anja Pušenjak, podpredsednica upravnega odbora Prleškega študentskega kluba, pa o 70-letnici delovanja te organizacije.
O sodnem procesu
Naslednje poglavje v zborniku so Zgodovinski utrinki, ki zajemajo sedem prispevkov. Mateja Čoh Kladnik, znanstvena sodelavka in docentka na mariborski filozofski fakulteti, je avtorica prispevka V imenu slovenskega naroda: Procesi pred Sodiščem slovenske narodne časti v Ljutomeru poleti 1945. Omenjeno sodišče je bilo ustanovljeno junija leta 1945, prvi procesi so se začeli mesec pozneje, sodišče je bilo razpuščeno konec avgusta. Obsodilo je več kot tri tisoč oseb, sodilo pa je tistim, ki so (naj bi) med vojno na kakršen koli način sodelovali z okupatorji. Senata, ki sta bila imenovana tudi na Ptuju, sta 16. julija in 2. avgusta sodila v Ljutomeru. Najbolj odmeven je bil proces proti ljutomerskemu odvetniku Adolfu Salbergerju in njegovi ženi Ružici zaradi članstva v kulturbundu. Kot je zapisano, je bil Adolf obsojen na eno leto izgube narodne časti ter na zaplembo vrta in štiri orale velikega vinograda, Ružica pa na eno leto izgube narodne časti.
Rafael Pavličič, ljubiteljski zgodovinar in ljudski godec, sodeluje s prispevkom Listič o naših goricah iz leta 1300. Gre za arhivsko listino, potrdilo o prodaji, nakupu in plačilu vinograda v bližini Ljutomera. Kot je zapisal, starost listine potrjuje, da vinogradi niso od včeraj, pa tudi od lani ne. »Veliko let in kdove koliko generacij prebivalcev je moralo negovati vinograde že pred letom 1300, da so naša vina bila takrat znana daleč naokoli,« je zapisal Pavličič.
Muzejska svetnica Pomurskega muzeja Murska Sobota Jelka Pšajd je predstavila vabljenje na poroko ali slovenskogoriški rokopis iz prve polovice 19. stoletja. Muzej hrani rokopis z letnico 1836, proti koncu rokopisnega besedila pa je ob nevestinem imenu zapisan kraj Lehnperk. Gre za Lahonce v Občini Ormož. Avtorica je razpravljala o šegah vabljenja na poroko, predstavila značilnosti rokopisa ter dodala, da je izvod ženitovanjskega vabila iz Lahoncev zaradi starosti in redkosti vrhunska rokopisna rariteta.
Zgodovina se ponavlja
Mlada Zala Rauter je na dogodku zbranim povedala več o svojem prispevku, ki ga je naslovila Rekli so jim vranglovci: V spominih ujete zgodbe o ruskih graditeljih žerovinskega klanca na železniški progi Ormož–Ljutomer–Murska Sobota. Pripravila ga je na podlagi raziskovalne naloge s področja etnologije, s katero je sodelovala na srečanju mladih raziskovalcev in bila zelo uspešna. Kot je dejala, turistična znamenitost ruski studenec v Mekotnjaku še danes priča o barakah, v katerih so si začasno bivanje uredili ruski graditelji železniške proge, ki je bila za promet odprta novembra 1924. Ruski emigranti so prišli po državljanski vojni v Rusiji v Kraljevino SHS in okoli 250 jih je gradilo železnico, ki je bila težavna zaradi žerovinskega klanca. Rauterjeva je dejala, da so se med Rusi in lokalnimi prebivalci spletle številne vezi, obstajajo tudi potomci ruskih graditeljev železnice. »Nekoč in tudi danes ima beseda Rus negativen prizvok. Danes zaradi trenutne vojne med Ukrajino in Rusijo. Pred stotimi leti so se k nam zatekali nemočni vranglovci, danes Ukrajinci. Migracije zaradi vojn, političnih trenj so očitno stalnica na svetovni sceni. Vsako sobivanje različnih svetov prinaša prednosti in slabosti,« je zapisala Rauterjeva.
Cvetka Rengeo, profesorica slovenščine in sociologije ter šolska knjižničarka na OŠ Beltinci, je prispevala zapis o zgradbi nekdanje šole v Lipovcih, ki bo prihodnje leto stara 130 let. Ivan Rihtarič je pisal o gimnaziji v Ljutomeru, zbral je dokumente od ideje do njene verifikacije, Franc Križnar pa o muzikologu in akademiku Dragotinu Cvetku, ki je bil rojen v Vučji vasi.
Zgodovinski listi se končajo s poglavjem Razvijanje prleških vrednot, v katerem je Liljana Peršak iz Vrtca Mala Nedelja pisala o razstavi Časovni stroj, ki so jo pripravili z otroki in na kateri so razstavili stare predmete. »Med predmeti nam je bil še posebej zanimiv star fotoaparat, ki smo ga primerjali z novim ter seveda tudi s sodobnim pametnim telefonom. Spomnili smo se še na prvi film in na domačina Karla Grossmanna, rojenega v Drakovcih,« je izpostavila Peršakova.
