Pixabay

Božično-novoletni prazniki prinašajo številne radosti, od čudovito okrašenih mest, domače topline do obdarovanj ter bogato obložene praznične mize. V tem obdobju ima še posebej pomembno vlogo hrana, saj ni le vir energije, temveč nosilka tradicije, spominov in občutka povezanosti. Miza tako marsikje postane središče druženja, hrana pa priložnost za skupne trenutke.

Čeprav praznična miza prinaša veliko veselja, je to obdobje pogosto povezano tudi s številnimi izzivi na področju prehrane. Zato je pomembno, da se k prazničnim dobrotam približamo zavestno in premišljeno, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Naše prehranske izbire lahko namreč bistveno vplivajo na počutje in zdravje.

Kako najti ravnovesje? 

Zmernost se začne že pred praznično mizo, poudarjajo na NIJZ. Ob tem svetujejo, da na praznične zabave ne odhajamo lačni. Pametno je uporabljati tudi manjše krožnike, obroke pa načrtovati vnaprej. Veliko naredimo tudi s tem, da v prehrano pogosteje vključujemo sadje, zelenjavo in kaše.

Pixabay

Pomembna je še ustrezna priprava jedi: mastnim kosom mesa odstranimo vidno maščobo, ocvrte jedi nadomestimo z jedmi iz pečice, belo moko zamenjamo s polnozrnato, obroke pa dopolnimo z več zelenjavnimi prilogami in solatami z lažjimi prelivi na osnovi kisa namesto majoneznih.

Praznične jedi v zdravi preobleki

Nekoliko idealistično je pričakovati, da bi lahko vse tradicionalne praznične jedi spremenili v povsem zdrave obroke. Kljub temu pa lahko že z manjšimi prilagoditvami naredimo pomemben korak k bolj uravnoteženi prehrani.

Pri peki bodimo pozorni predvsem na količino dodanih maščob in sladkorja. Del živalskih maščob lahko nadomestimo z rastlinskimi, na primer z repičnim oljem, pri tem pa se izogibajmo kokosovi in palmini maščobi ter kakavovemu maslu.

Brebca

Del dodanega sladkorja pa lahko zmanjšamo z uporabo cimeta ter drugih prazničnih dišavnic, ki jedem zagotovijo izrazitejši okus, ne da bi bilo treba posegati po večjih količinah sladkorja.

Pri sestavi glavnih obrokov lahko obenem posežemo po nekoliko lažjih izbirah. Namesto mesa pogosteje vključimo ribe, zlasti mastne, ki so pomemben vir omega-3 maščobnih kislin in vitamina D. Jedilnik dopolnimo z različnimi kašami ter izdelki iz polnovrednih žit, saj ti prispevajo zaščitne snovi, izboljšujejo hranilno uravnoteženost obrokov ter podaljšajo občutek sitosti.

Pozornosti pa ne gre nameniti le hrani, temveč tudi pijači. V prazničnem času bodimo zmerni pri uživanju sladkanih pijač, energijskih napitkov in alkohola, ki jih je hitro preveč.

Kaj storiti, ko pride do prebavnih težav?  

Prenajedanje ter uživanje predvsem mastnih in sladkih jedi v prazničnem obdobju lahko privede do kratkotrajnih prebavnih motenj, kot so napenjanje, zaprtje ali zgaga.

Pri kratkotrajnih težavah s prebavo NIJZ svetuje kozarec vode z žlico limoninega soka, ki spodbuja prebavne encime. Pomagajo tudi lahke juhe, na primer ječmenova ali riževa. Pri zaprtju pa so priporočljivi obroki z veliko prehranskimi vlakninami ter redna telesna aktivnost.

Shutterstock

Ostanimo aktivni tudi med prazniki

Praznični čas je res idealna priložnost za počitek, druženje z najbližjimi in uživanje ob božičnih filmih, vendar kljub bolj umirjenemu ritmu ne smemo zanemariti telesne dejavnosti, saj je le ta ključna za ohranjanje dobrega počutja. Redno gibanje namreč prispeva k ravnovesju med telesom in duhom ter pomaga, da so prazniki prijazni tako do našega telesa kot tudi do duha. To še posebej velja v času, ko vlada pretirana potrošniška naravnanost in izobilje vsega.

Jure Kljajić

Že kratki sprehodi po okrašenih ulicah ali pohodi v naravi naredijo veliko razliko. Gibamo pa se lahko tudi doma. Ples ob prazničnih melodijah, igre na prostem ali preproste vadbe v dnevni sobi pripomorejo k boljšemu počutju in ohranjanju telesne kondicije. 

Ne pozabimo, da telesna dejavnost v tem obdobju ne pomeni strogega režima. Dovolj je že, da se gibamo redno in uživamo v tem, kar počnemo.