Tudi danes so se nadaljevali prihodi migrantov na mejni prehod Dobova, kjer so od jutra našteli preko 4000 novih prebežnikov, od tod pa so jih odpravljali proti Šentilju in Avstriji. Avstrijski organi so sicer migrante sprejemali, tako da se položaj umirja. Sprejemni in nastanitveni centri po državi so bili ob 18. uri po podatkih policije prazni.

Na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova je prvi današnji izredni in napovedani vlak iz Hrvaške okoli 3. ure pripeljal 1065 migrantov, okoli 6. ure je prispel drugi s 1020 prebežniki. Tretji vlak je ob 11.40 pripeljal nekaj več kot 1100 migrantov, četrti z nekaj več kot 1000 migranti pa je prispel okoli 19. ure.

Migrante z Dobove so ves dan z vlaki odpravljali proti Avstriji in Šentilju. Napovedi o novih vlakih z migranti na novomeški policijski upravi do 19. ure niso prejeli.

Okoli 13. ure je v Dobovi posredovala ekipne nujne medicinske pomoči, ki je v brežiško bolnišnico na opazovanje odpeljala visoko nosečo 18-letnico. Po neuradnih podatkih je njeno stanje stabilno in naj bi jo odpustili.

Sprejemni center za migrante v Dobovi je bil ob 19. uri prazen.

Vlada z dodatnimi ukrepi za obvladovanje migracijskih tokov

Vlada ocenjuje, "da obstaja resna verjetnost, da se bo Slovenija v kratkem morala soočiti s težko obvladljivim številom beguncev oz. migrantov, kar lahko vodi v humanitarno izjemno zaostrene razmere". Zato je na današnji seji pripravila dodatne nujne ukrepe za obvladovanje migracijskih tokov, vključno z ukrepi za varovanje schengenske meje.

Ti ukrepi se bodo po potrebi začeli izvajati v naslednjih dneh, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Za zdaj še ni jasno, ali so se odločili za postavitev tehničnih ovir na meji. Predsednik vlade Miro Cerar bo imel verjetno jutri okoli poldneva novinarsko konferenco, na kateri bo javnosti pojasnil podrobnosti, je po seji novinarjem povedal predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan.

Tudi Židan namreč podrobnosti ni želel razkriti, saj je bila seja vlade zaupne narave. Dejal je le, da je vlada soglasno potrdila predloge dveh ministrstev.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali v vladnem uradu za komuniciranje, pa se je vlada danes seznanila z aktualnimi informacijami o pričakovanem povečanem pritoku beguncev oz. migrantov po t. i. balkanski poti ter hkratni možnosti, da bosta Nemčija in Avstrija začeli ožiti njihovo sprejemanje.

Ob oceni, da obstaja resna verjetnost, da se bo Slovenija v kratkem morala soočiti s težko obvladljivim številom beguncev oz. migrantov, je opozorila, da lahko še težje posledice "nastopijo v prihajajočem zimskem času in ob omejenih kapacitetah, ki jih lahko ponudimo za ustrezno zavetišče ljudem na poti".

"V svoji odgovornosti za življenja ljudi in nemoteno delovanje države" je vlada zato pripravila dodatne nujne ukrepe za obvladovanje migracijskih tokov, vključno s potrebnimi ukrepi za varovanje schengenske meje.

Vnovič so spomnili, da je Slovenija najmanjša država na balkanski migracijski poti in s tem primerno omejenimi zmožnostmi, tako glede učinkovitosti nadzora državne meje kot tudi glede oskrbe migrantov.

V Slovenijo je od 16. oktobra do danes do 18. ure vstopilo 167.505 migrantov. V povprečju je dnevno v Slovenijo vstopilo skoraj 7000 migrantov, največji pritisk pa je bil v dneh okoli 21. oktobra, ko je v državo iz Hrvaške vstopilo skoraj 13.000 ljudi v enem dnevu.

"Razmere so bile izjemno zahtevne, tako zaradi števila ljudi, ki so dnevno prihajali v našo državo, kot tudi zaradi razpršenosti njihovega vstopanja na slovensko-hrvaški meji, vendar je Slovenija ne glede na vse okoliščine situacijo obvladala. Migrantom, ki prehajajo državo, Slovenija zagotavlja osnovno humanitarno oskrbo, kar pomeni zdravstveno oskrbo, začasno namestitev v sprejemnih in nastanitvenih centrih ter prehrano. Vsa prizadevanja in napori v zadnjem času so usmerjeni v zagotovitev ustreznih namestitvenih kapacitet v zidanih objektih in z ogrevanjem, ki so primerne za zimske razmere," so še zapisali v sporočilo za javnost.

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je danes v Bruslju sicer povedala, da so tehnična sredstva za zavarovanje meje pripravljena, potrebna je samo politična odločitev. Na vprašanje, ali bo odločitev sprejeta danes na seji vlade, je odgovorila: "Mislim, da bi se znalo zgoditi. Težko pa rečem, saj je to odvisno tudi od ostalih partnerjev."

Tudi prvak DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec je pred sejo vlade dejal, da v sredo ali najpozneje četrtek lahko pričakujemo od 20.000 do 30.000 migrantov. Zato je po njegovih besedah prav, da vlada pregleda položaj in ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo vse delovalo normalno. Ali bodo odločili o postavitvi tehničnih ukrepov, je stvar ocene, je že pred sejo dejal Erjavec.

Število migrantov naj bi se kmalu zopet povečalo

Število migrantov, ki je danes vstopilo v Slovenijo, se že tretji dan giblje izpod dnevnega povprečja drugega begunskega vala, vendar naj bi se v prihodnjih dneh znova povečalo. Tudi zato se je danes na seji sestala vlada.

POP TV so v oddaji 24ur poročali, da naj bi v Slovenijo neuradno že prispelo 120 kilometrov žičnate ograje, ki jo je Slovenija kupila na Madžarskem, ker je bila na Poljskem čakalna vrsta predloga. Pristojni naj bi že pridobivali soglasja lastnikov zemljišč za postavitev ograje. Župan Zavrča Miran Vuk je za STA povedal, da konkretna zaprosila za soglasja še niso prišla, prepričan pa je, da jih bodo dali vsi.

Odločitev o postavitvi ograje je sicer po besedah ministrice odvisna od ocene stanja in od ukrepov sosednjih držav, saj je Slovenija vpeta v verigo in ni sama na balkanski migracijski poti.

Okoliščina, na katero mora biti Slovenija kot majhna država z omejenimi zmogljivostmi še posebej pozorna, je krepitev migracijskega toka, je še izpostavila.

Še ob prihodu je ministrica dejala, da Slovenija pri reševanju begunske krize od EU pričakuje dodatno pomoč v obliki finančnih sredstev in tudi policistov.

Po njenih besedah Slovenija v tem trenutku še varuje schengensko mejo, vendar prihaja do masovnih in na trenutke tudi nasilnih prehodov državne meje, zato pričakuje krepitev pomoči EU.

Pri nadzoru schengenske meje slovenskim policistom trenutno že pomaga 150 kolegov iz tujine, med njimi je tudi 52 madžarskih policistov, ki sta jih na mejnem prehodu Dolga vas danes sprejela madžarska veleposlanica v Sloveniji Edit Szilagyine Bartofi in direktor Policijske uprave (PU) Murska Sobota Damir Ivančič.

Ob tem sta poudarila, da gre za pomembno nalogo in krepitev policijskega sodelovanja, tuji policisti pa imajo enaka pooblastila kot slovenski, vendar pa jih lahko izvajajo le ob navzočnosti slovenskega kolega.

Madžarski policisti so pripadniki posebne enote, katerih osnovna naloga je vzdrževanje javnega reda in miru, preprečevanje kaznivih dejanj in varovanje schengenske zunanje meje.

Po podatkih Generalne policijske uprave imamo v Sloveniji zdaj osem policistov iz Avstrije, pet iz Nemčije, 25 iz Estonije ter po 20 iz Litve, Slovaške in Češke, 52 z Madžarske, še pet pa jih prihaja iz Francije. Jutri bo prišlo dodatnih 20 policistov iz Latvije, v prihodnjih štirinajstih dneh pa verjetno še 25 iz Romunije.

Policistom pri nadzoru meje pomagajo tudi slovenski vojaki, samo danes jih je na terenu 440. Večina jih pomaga policiji na območju policijskih uprav Murska Sobota, Novo mesto in Maribor. S helikopterjem Bell 206 spremljajo položaj na državni meji, poleg tega pa s tovornimi vozili in avtobusi zagotavljajo vse potrebne prevoze ter zagotavljajo nastanitev policistov v novomeški in mariborski vojašnici. Hkrati opravljajo dezinfekcijo prostorov, so sporočili iz Slovenske vojske.

Do danes je v podporo policiji v rotacijah po podatkih Slovenske vojske tako sodeloval 12.001 njihov pripadnik.

V zvezi z begunci se je danes oglasil nevladni Svet za odziv na sovražni govor in opozoril na primere sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih, naperjene proti migrantom. Vse politične akterje in mnenjske voditelje je ob tem pozval, naj jasno obsodijo sovražni govor, hkrati pa so pozvali tudi k prijavi sovražnega govora policiji.

Več skupin in posameznikov, med njimi Avtonomni prostor Rog, Časopis za kritiko znanosti, Iskra in Mirovni inštitut, pa se je odzvalo na četrtkov nagovor predsednika republike Boruta Pahorja, v katerem je dejal, da se "za nobeno ceno meja najbolj povezanega dela EU ne sme premakniti z naše južne meje na Karavanke" in da je to državni interes strateškega značaja.

Takšna izjava po mnenju omenjenih skupin in posameznikov podpira med slovensko politiko razširjene pozive k zaprtju meje in njeni militarizaciji, čemur pa sami nasprotujejo.

EU načrtuje vzpostavitev središč za begunce vzdolž balkanske migracijske poti

EU načrtuje vzpostavitev središč za obravnavo beguncev vzdolž balkanske migracijske poti, tudi v državah Zahodnega Balkana, je danes v Bruslju povedal luksemburški minister za migracije Jean Asselborn, ki je vodil izredno zasedanje notranjih ministrov o begunski krizi.

Koncept je sicer treba še podrobneje opredeliti, a ta središča naj bi po Asselbornovih besedah vzpostavili vzdolž celotne zahodnobalkanske migracijske poti za registracijo in identifikacijo prebežnikov. "Vedeti moramo, kdo trka na naša vrata," je poudaril Luksemburžan.

Notranji ministri so se sicer danes zavezali k doslednemu izvajanju doslej sprejetih odločitev. Izredno zasedanje je bilo zlasti prehodnega značaja, most med oktobrskim mini vrhom EU in Zahodnega Balkana ter neformalnim vrhom EU ta teden v Valletti.

Notranji ministri so se zavzeli za znatno krepitev prizadevanj za znatno povečanje sprejemnih zmogljivosti. V Sloveniji je sprejemnih zmogljivosti 7000, zavezala pa se je k zagotovitvi še dodatnih 2000.

Ministri so se zavezali tudi k pospešitvi vzpostavljanja središč za obravnavo beguncev, imenovanih hotspots, v Italiji in Grčiji, tako da bodo v celoti delovali do konca novembra, kot je bilo dogovorjeno.

Ob tem so se zavzeli tudi za preučitev koncepta središč za obravnavo beguncev vzdolž zahodnobalkanske migracijske poti, o katerih je govoril Asselborn.

Gre za središča za obravnavo beguncev v državah, kjer se ne izvaja pristop hotspot z namenom zagotoviti dostop do mednarodne zaščite oziroma vrnitve nezakonitih migrantov, piše v sklepih.

Ministri so pozvali tudi, naj vse članice prispevajo k pospešitvi izvajanja načrta premestitve beguncev znotraj unije. Članice naj bi do 16. novembra sporočile zmogljivosti za premestitev ter imenovale osebi za zvezo z Italijo in Grčijo.

Od predvidenih 160.000 premestitev je bilo doslej izvedenih le 118 iz Italije in 30 iz Grčije, je povedala slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.

Ministri so se zavezali tudi k bistvenemu izboljšanju izvajanja postopkov vračanja nezakonitih migrantov.

V duhu načela brez registracije ni pravic se ministri tudi zavezujejo, da bodo izkoristili možnosti, ki jih omogoča evropska zakonodaja.

To so obravnava prošenj za azil na mejah ali v tranzitnih conah, pospešeni postopki, zavrnitev večkratne prošnje za azil, prisilni ukrepi, kot skrajna možnost tudi zadržanje osebe za obdobje, ki je potrebno za izvedbo vseh postopkov.

Ministri so se zavezali tudi k čimprejšnji pripravi skupne informacijske strategije za prosilce za azil, migrante in tihotapce z migranti, s ciljem odvračanja migrantov od nevarnega potovanja.

V strategiji naj bi EU med drugim pojasnila pogoje za pridobitev azila, politiko vračanja nezakonitih migrantov, pravilo registracije v prvi državi prihoda in da prosilci za azil nimajo pravice izbirati ciljne države.

Ministri so tudi pozvali Evropsko komisijo, naj zagotovi praktične rezultate glede vračanja v bilateralnih dialogih z Afganistanom, Marokom, Nigerijo, Pakistanom, Tunizijo in Turčijo.

Prav tako so ponovili potrebo po zagotavljanju ustreznega nadzora na zunanjih mejah, tudi v sodelovanju z evropsko agencijo za zunanje meje, po potrebi tudi s Frontexovimi silami za hitro posredovanje na zunanji meji.

Decembra pa čaka ministre temeljita razprava o schengenskem območju in naukih začasne uvedbe nadzora na notranjih mejah v nekaterih članicah unije.