Robert Balen

V Centru za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) je včeraj že tretji dan potekala intervencija gasilcev. V ponedeljek je namreč na odlagališču odpadkov zagorela gorljiva frakcija, zaradi česar je izbruhnil obsežen požar, ki je zaradi izdatno poslabšane kakovosti zraka močno zagrenil življenje občanov. Kot je pred dnevi poročal portal Vestnik.si, je direktorica Ceropa Simona Biro znova opozorila na problematiko kopičenja mešanih gorljivih frakcij, tako imenovanih RDF odpadkov, ki niso primerni za recikliranje in gredo v sežig. Slednje so regijski centri za ravnanje z odpadki zaradi pomanjkanja sežigalnic pri nas primorani izvažati v tujino, a se jim tudi tam vrata vse bolj zapirajo, pri čemer cene na tono skokovito naraščajo. Poudarila je še, da je sežiganje gorljivih komunalnih odpadkov obvezna gospodarska javna služba v domeni države, a te država ne izvaja.

Problematiki kopičenja gorljivih frakcij je bila namenjena današnja novinarska konferenca Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, na kateri so sodelovali direktor zbornice Sebastijan Zupanc, direktorica Cerop Simona Biro in predsednik Združenja predelovalcev komunalnih odpadkov GIZ Slocero Maksimiljan Tramšek.

Pomanjkanje kapacitet za energetsko izrabo odpadkov

Zupanc je uvodoma poudaril, da požar v Puconcih nikakor ni osamljen primer, temveč le zadnji v vrsti podobnih požarov, ki so vsi povezani s perečo problematiko sežiganja odpadkov. V Sloveniji preprosto nimamo zadostnih kapacitet za energetsko izrabo odpadkov, na kar v zbornici opozarjajo že vrsto let, je dejal Zupanc. »Če smo na eni strani za področje zbiranja komunalnih odpadkov in za področje obdelave komunalnih odpadkov izjemno dobro organizirani in imamo tudi ustrezno infrastrukturo, nam pa pri odstranjevanju odpadkov, pri sežiganju odpadkov, te infrastrukture manjka.« Spomnil je, da imamo v Sloveniji le eno sežigalnico v Celju, ki že vrsto let dela brez težav, in sosežig odpadkov v Anhovem, okoli katerega pa je, kot je znano, veliko problemov in je njihova prihodnost »negotova.«

Izpostavil je, da obseg komunalnih odpadkov povsod po razvitem svetu nenehno narašča, posledično pa raste tudi potreba po obdelavi odpadkov. Spomnil je na zakonodajne kolobocije okoli ustanovitve obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov, za katero da že dolgo obstaja pravna osnova, a je zdaj v zvezi s tem že dve leti v pripravi nova uredba. Zupanc je dejal, da je treba to uredbo, na podlagi katere naj bi bile končno razpisane koncesije za sežigalnice v Ljubljani, Mariboru in Celju, sprejeti, saj je nato gradnja ustreznega objekta dolgotrajna, traja »od pet od sedem let.« Tako bo, tudi če se danes podelijo koncesije, preteklo še veliko časa, da se ti objekti umestijo v prostor. Brez začasne rešitve se bodo ti odpadki pri nas samo kopičili, pri čemer pri dolgotrajnem skladiščenju »uhaja metan, pride do samovžiga in so požari nekaj povsem pričakovanega.« Ob tem pa so v centrih odvisni od »kapric sosednjih držav,« kdaj in kako bodo v njihovih sežigalnicah naše odpadke pripravljeni sprejemat.

Zupanc je ob tem poudaril, da se zavedajo, da pri tem ne gre kriviti samo državo, saj je javnost tem objektom »izjemno nenaklonjena,« a je treba vedeti, da ti »odpadki ne bodo kar nekam izginili.« Zanje bomo morali po besedah Zupanca poskrbeti sami, ne gre se zanašati, da bodo zanje poskrbele »neke druge manj razvite države ali severnoevropske države, ki so dolga leta gradile strategijo na področju sežiganja odpadkov.«

Več sledi ...