Kdo je kriv za izbruh požara v Puconcih?
Regijski centri, vključno z javnim podjetjem Center za ravnanje z odpadki Puconci, na problematiko kopičenja gorljivih frakcij državo opozarjajo že leta.
Direktorica javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci Simona Biro se v celotnem svojem prvem mandatu, ta ji mimogrede poteče avgusta, kot stara plošča ponavlja z opozorili o kopičenju mešanih gorljivih frakcij, tako imenovanih RDF odpadkov, ki niso primerni za recikliranje in gredo v sežig. Na letni ravni jih v državi proizvedemo približno 250 tisoč ton, toda, ker razen celjske toplarne, ki lahko sprejme le okoli 15 odstotkov tovrstnih odpadkov na leto, nimamo sežigalnic, so jih primorani regijski centri izvažati v tujino. Tam pa se jim vrata vse bolj zapirajo, cene na tono pa skokovito naraščajo. Samo lani so v Ceropu imeli s tem več kot dva milijona evrov stroškov.
Kljub temu pa večja količina le teh, tudi dva tisoč ton in več, ostaja na deponiji v Puconcih in povzroča nevarnost požara. V za požar idealnih razmerah tudi preventivni ukrepi, ki so jih izvedli v javnem podjetju, od dodatnih pregradnih sten in betonskih montažnih blokov na halah, kjer se ti odpadki pod streho skladiščijo, do termalnih kamer, niso dovolj.
Direktorica razmišlja o sklicu tiskovne konference
Potrebno je poudariti, da je sežiganje gorljivih komunalnih odpadkov obvezna gospodarska javna služba v domeni države, a te država ne izvaja. Odgovorna država odgovornost prelaga na regijske centre in neskončno menca z uredbo, ki ne ponuja rešitev in stvari zgolj komplicira. Že predlani smo si na straneh našega medija zastavili retorično vprašanje, ali bo moralo zagoreti tudi v Puconcih. Očitno smo sedaj dobili odgovor. Čeprav je šlo neuradno za samovžig, kot navadno v številnih podobnih požarih na deponijah, ki se v zadnjih letih vrstijo kot po tekočem traku, pa je jasno, da bo nekdo vendarle moral prevzeti krivdo. V puconskem primeru je na srečo prišlo le do premoženjske škode, a tudi to bo nekdo moral pokriti in to ne bo le zavarovalnica. Nešteto ur za sanacijo pogorišča, popravilo hal, če bodo te po požaru sploh še funkcionalne, zdravstveno in okoljsko škodo ter vrsto drugih posledic, pač nihče ne more povrniti v celoti. Vprašanje je tudi, kaj bodo sedaj storili s pogorelimi gorljivimi frakcijami, ki bi jih po besedah direktorice ravno v naslednjih dneh in tednih začeli pospešeno izvažati v tujino po odpravi izvozne blokade v prvih mesecih letošnjega leta. Kot pravi Birova, bo to stvar analize stanja odpadkov in seveda ekonomike. Torej, kaj se bolj izplača - ali odpadke odložiti, ali jih vendarle spraviti ven iz države, čeprav je njihova kurilna vrednost sedaj nična. Vodja intervencije in poveljnik puconske gasilske zveze pravi, da je ta hip požar omejen in lokaliziran, a pred gasilci je še ogromno dela, saj gre za ogromno maso na veliki površini. Trenutno je na lokaciji še okoli 30 gasilcev, zvečer in ponoči pa se bodo izmenjavale ekipe gasilcev, ki bodo stražile požarišče.
Čeprav je novica o požaru v regijskem centru javnega podjetja, ki je v lasti vseh 27 pomurskih občin, hitro izginila z naslovnic osrednjih slovenskih medijev, pa je sedaj prav gotovo čas za pogovor. Tudi direktorica Ceropa napoveduje sklic tiskovne konference v prihodnjih dneh, puconski župan Uroš Kamenšek pa med vrsticami pričakuje angažma in podporo ostalih občin, ustanoviteljic javnega podjetja. Ne nazadnje gre za podjetje vseh nas, Pomurk in Pomurcev, posledice požara pa bi se lahko tako ali drugače izrazile v prihodnosti tudi na naših položnicah.
