Damjana Nemeš

V časih, ko veliko ljudi tarna, kako se s kmetijstvom vse težje preživi, Balint Labritz z Gornjega Senika v kmetovanju vidi uresničitev otroških sanj ter vso energijo in znanje vlaga v to, da svojo kmetijo še razširi in posodobi. 
»Vedno sem raje delal kot se učil,« pove 23-letnik, ki je po končani dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku končal še štiriletno kmetijsko šolo blizu Sombotela, eno leto je preživel tudi v Ljubljani, kjer je utrjeval znanje slovenskega jezika. »Poskusil sem tudi s študijem na fakulteti za kmetijstvo v Mariboru, vendar sem študij hitro opustil in začel uresničevati svoje sanje.«

Damjana Nemeš

S finančno pomočjo Republike Slovenije v okviru programa spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem v obdobju 2021–2024 je na domači kmetiji odprl manjši mesnopredelovalni obrat z imenom A Helyi Kmet, v prevodu lokalni kmet, le nekaj mesecev zatem je prav tako s sredstvi čezmejnega sodelovanja Slovenije z Madžarsko mesno predelovalnico še razširil. Za obe investiciji je iz omenjenega programa prejel približno 100 tisoč evrov, okrog 40 tisoč evrov je vložil sam.

Damjana Nemeš

Prvo kravo kupil s študentskim zaslužkom 

Doma so se vedno ukvarjali s kmetijstvom, ključni dejavnosti sta pri družini Labritz poljedelstvo in živinoreja. Obdelujejo približno pet hektarjev njiv in prav toliko hektarjev travnikov, vseskozi so redili tudi svinje za lastne potrebe in nekaj za prodajo. »Leta 2018 sem kupil prvo kravo, plačal sem jo z zaslužkom od dela na kmetiji v Avstriji, kamor sem hodil poleg šole. Drugo kravo sem dobil s tukajšnje vzorčne kmetije. Sedaj imamo že deset glav goveda, moja želja pa je, da bi jih imeli vsaj trideset.«

Damjana Nemeš

Poleg mesnopredelovalnega obrata, ki stoji na mestu nekdanjih hlevov za svinje in stare kuhinje, želi Balint zgraditi hleve za krave, saj namerava mesečno vsaj enkrat prodajati tudi domačo govedino. Sedaj se bolj ali manj ukvarja s prodajo domačega svinjskega mesa, goveje meso ima na voljo le enkrat ali dvakrat letno. Kot je povedal, na dva tedna pelje svinje v klavnico na Madžarskem, polovice pa nato v domačem obratu razkosa ter jih del predela v klobase, salame, ocvirke, tlačenke in suhomesnate izdelke, preostalo pa prodaja kot surovo meso.

Damjana Nemeš

Vse našteto enkrat tedensko, običajno ob petkih, prodaja na tržnici v Monoštru, sicer pa na domači kmetiji. »Moram priznati, da je prodaja vse boljša, vse več strank se vrača k meni. Pravijo, da so moji izdelki kakovostni, zato so zanje tudi pripravljeni plačati. Ko sem začel prodajo, je bilo v vrsti do pet ljudi, sedaj pa se vije že cela kolona, kar sem si tudi želel,« pove mladi kmet, ki stavi na kakovostne izdelke. Kot doda, mu z nasveti veliko pomagajo prijatelji mesarji iz Slovenije in Madžarske, je pa priznal, da je že zavrgel približno sto kilogramov klobas, saj njihova kakovost ni bila takšna, kot si je želel.

Damjana Nemeš

Vzpostaviti želi turistično kmetijo

Pred kratkim je Balint Labritz v svojo ponudbo dodal pripravo narezkov, saj želi na terasi, ki jo je prav tako vzpostavil s sredstvi z razpisa, urediti manjši gostinski obrat. Njegova želja je vzpostaviti manjšo turistično kmetijo, zato želi poleg hlevov za govedo urediti še parkirišča in sanitarije, zgraditi peč, kjer bi pekel domač kruh, kar je z veseljem v preteklosti že počel, ter kupiti še več živali. »Nedavno sem kupil dve manjši kozi, rad bi imel še zajce, pa morda kakšne mini krave. Ljudje vseh starosti imajo radi živali, in če želim imeti turistično kmetijo, je vse to obvezno,« pravi sogovornik.

Damjana Nemeš

Da lahko svoje želje uresničuje, je v veliki meri zaslužna tudi njegova družina, ki mu pri vseh opravilih priskoči na pomoč. Čeprav pravi, da sta starša bolj naklonjena redni službi s stalnim prihodkom, bo Balint vztrajal pri svoji investiciji še naprej. »Ni mi problem delati ves dan, ker vem, da se bo na koncu izplačalo. Res je, da na začetku ne dobiš nazaj toliko, kolikor si vložil, sem pa prepričan, da mi bo s pomočjo domačih, z vztrajnostjo, trdim delom, predvsem pa s kakovostnimi izdelki uspelo,« z optimizmom v prihodnost gleda Balint Labritz.