Odkupne cene pšenice: Kartelni dogovor na kosilu v gostilni
Kmetje in mlinarji se v začetku prejšnjega tedna niso uspeli dogovoriti o letošnjih odkupnih cenah pšenice, saj sta obe strani ostali vsaka na svojem bregu. Pogajanja naj bi se sicer nadaljevala, a se niso, zato so kmetje prepričani, da so bili znova izigrani.

Da se jim s plačilom za pšenico letos ne piše dobro, so pridelovalci zaslutili že z izračunom stroškov pridelave, ki ga vsako leto pripravijo na Kmetijskem inštitutu Slovenije in ki služi kot osnova za določanje odkupne cene. Tega so s 148 evri označili za sramotno nizkega, saj je bil strošek pridelave že pred desetimi leti ocenjen na 181 evrov. Zaradi suše bo letošnji pridelek že tako za približno 30 odstotkov manjši od lanskega, pa tudi pšenice v najvišjem, tako imenovanem premijskem kakovostnem razredu, praktično ne bo.
V zakulisju že vse jasno
Nižje odkupne cene pšenice ter manjši in slabši pridelek so kombinacija, po kateri bodo kmetje težko pokrili stroške, kaj šele da bi s pšenico kaj zaslužili. Zato vztrajajo, da odkupne cene ostanejo na ravni lanskih, ko so za tono pšenice dobili od 140 evrov za krmno do 185 evrov za najboljšo pšenico.
»Uradno še nič ni znano, med pridelovalci in predelovalci ni bil sklenjen noben dogovor, nihče nas o ničemer ni obvestil, bojim pa se, da je v zakulisju že vse jasno,« pravi Franc Küčan, prekmurski kmet in predsednik komisije za odkup in prodajo žit, ki jo sestavljajo člani kmetijsko-gozdarske zbornice, zadružne zveze in sindikata kmetov. »Komunikacijo med nami je prevzela gospodarska zbornica, vendar, kot že rečeno, na sestanku v Murski Soboti nismo ničesar rešili; še več, v bistvu se s kmeti ni hotel nihče niti pogovarjati, saj si za nas niso vzeli niti pol ure časa.«
Previdnost ni odveč
Preberite več v Štajerskem Tedniku