Arhiv NTRC

Največ turističnih bonov je bilo pričakovano unovčenih v turistično najbolj zanimivih mestih po državi. V ospredju so obalna mesta, alpski kraji in termalna središča. Daleč na prvem mestu je povsem razumljivo zaradi številnih turističnih zmogljivosti občina Piran z malo manj kot 319 tisoč unovčenimi boni v vrednosti skoraj 49 milijonov evrov. Na drugem mestu po številu unovčenj je občina Kranjska Gora s 16 milijoni evrov, tretje so Moravske Toplice z devet tisoč manj unovčenji, vendar s 40 tisoč evrov večjim izkupičkom. Na četrtem mestu je občina Brežice tako po številu bonov (106.423) kot po znesku (14,6 milijona evrov) in na petem mestu Bohinj. Takoj za njim je občina s širšega Celjskega. To je občina Podčetrtek, kjer so upravičenci unovčili 88 tisoč bonov, kar je v ta del naše regije prineslo 12,8 milijona evrov. Župan Občine Podčetrtek Peter Misja je potrdil, da je bilauvedba turističnih bonov zelo dobrodošla, saj so ponudniki v turistični panogi, zahvaljujoč temu ukrepu, dosegli dobre rezultate. Vesel je, da so spet zasedene nastanitvene zmogljivosti Term Olimia, a tudi nastanitve, ki jih ponujajo drugi turistični ponudniki v destinaciji. Občina Podčetrtek je po njegovih besedah za obiskovalce zanimiva, ker lokalna skupnost že vrsto let veliko denarja vlaga v turizem. Med drugim se lahko pohvali s številnimi kilometri kolesarskih stez, z urejenimi sprehajalnimi potmi in razglednim stolpom na vrhu Rudnice. Trenutno veliko denarja namenja ureditvi tamkajšnjega gradu, pripravlja tudi vsebine, ki bodo obogatile ponudbo v Vonarju.

Prednjačijo zdraviliški kraji

Tudi sicer so savinjske občine dobro zastopane med petnajstimi lokalnimi skupnostmi, kjer so državljani porabili največ bonov. Na trinajsto mesto se je uvrstilo Laško, kjer je bilo unovčenih malo več kot 43 tisoč bonov, katerih skupna vrednost je bila 6,7 milijona evrov. »S tem smo zelo zadovoljni, saj smo takoj za vsemi večjimi termalnimi turističnimi središči, Obalo in Gorenjsko. Veliko zaslugo za dobro uvrstitev imata zagotovo naša velika sodobna termalna centra, Rimske terme in Thermana Laško,« je pojasnila direktorica Stika Laško Tina Belej in dodala, da so turistični boni predstavljali veliko podporo ponudnikom nastanitev in drugim na turizem vezanim dejavnostim, saj so razmere s pandemijo močno vplivale in spremenile prihode turistov. »Izpad tujih prihodov so tako nadomestili domači, hkrati smo vsi odkrivali lepote in ponudbo naše dežele.«

Takoj za Laško so se uvrstile Zreče s približno 42 tisoč unovčenimi boni in skupno vrednostjo 5,9 milijona evrov. Sledi Rogaška Slatina, kjer so zabeležili 38 tisoč bonov in prav tako 5,9 milijona evrov. Direktor Javnega zavoda za turizem in kulturo Rogaška Slatina Dino Markovinovič je povedal, da je bil ukrep turističnih bonov vsekakor dobrodošel in ustrezen za ublažitev posledic epidemije v panogi turizma. Opozoril je, da je bil učinek tega ukrepa v destinacijah, kjer navadno prevladujejo tuji gostje, manjši kot v destinacijah, kjer navadno prevladujejo slovenski gostje. V Rogaški Slatini, kjer je bilo pretekla leta kar 85 odstotkov gostov iz tujine, so zato morali hitro prilagoditi ponudbo. »Če nam je to uspelo, bodo povedali domači gostje,« je dejal sogovornik. Državno dvajseterico zaključuje občina Šoštanj, kjer so se državljani odločili porabiti malo več kot 22 tisoč bonov, kar je naneslo 3,33 milijona evrov.

Prijetno presenetil alpski del

Več kot dobrodošli so bili turistični boni za turizem v Zgornji Savinjski dolini. Turistične kmetije, kampi, hoteli in drugi ponudniki prenočitvenih zmogljivosti so dober obisk po zaslugi turističnih bonov zabeležili tako lani kot letos. Samo v občini Solčava, kjer so Logarska dolina, Robanov kot in panoramska cesta, je bilo do sredine maja unovčenih 14 tisoč bonov v vrednosti 1,9 milijona evrov, kar za lokalno skupnost s 513 prebivalci ni zanemarljivo. Sledijo Mozirje, najverjetneje tudi po zaslugi turizma na Golteh, Rečica ob Savinji, kjer je cilj tako za domače kot tuje goste kamp Menina, in Ljubno. Petdeseterico zaključuje občina Žalec, ki je bolj kot za večdnevne domače turiste privlačna za enodnevne izletnike.

In kje je Celje?

Regijsko središče se je uvrstilo na devetinpetdeseto mesto, tik pred občino Šentjur. V knežjem mestu so upravičenci do sredine maja unovčili malo več kot tri tisoč turističnih bonov v vrednosti 444 tisoč evrov. Zadovoljivo ali premalo? Odvisno, iz katerega zornega kota pogledamo. Če upoštevamo, da je Celje izletniška destinacija, kamor se obiskovalci odpravijo na kratek izlet v času svojega bivanja v katerem od okoliških zdravilišč, potem izkupiček ni slab. Po drugi strani bi lahko bil boljši. Za Celjem so med dvanajstimi mestnimi občinami le še tri. To so Krško, Velenje in Kranj. Za nekajdnevni pobeg v naravo je kot nalašč Celjska koča. Kar nekaj rezerv za razvoj večdnevnih turističnih aranžmajev imata tudi Šmartinsko jezero in njegova okolica.

Po krivici spregledani?

Najmanj bonov je bilo v naši regiji unovčenih v občini Tabor (108 bonov). Sledijo Šmartno ob Paki, Dobje, Radeče, Braslovče in Bistrica ob Sotli. In kako je sicer na ravni države? Na zadnjem mestu med slovenskimi občinami je bila sredi maja občina Majšperk, ki je kljub umestitvi med dva turistično močnejša kraja Rogaško Slatino in Ptuj (ali ravno zato) zabeležila en bon v vrednosti deset evrov. Prav tako en bon je bil do sredine maja unovčen v občini Log – Dragomer, a je njegova vrednost znašala 160 evrov. (ŠO, TS, foto: Andraž Purg - GrupA)