Arhiv Štajerskega Tednika

Marta Gregorc ima dopolnilno dejavnost enajsto leto. Zanjo se je odločila zaradi izgube službe in priložnosti, ki jo je ponujala majhna kmetija. Pridobila je ustrezne certifikate in zdaj ima že devet dopolnilnih dejavnosti. Ker prejema nizko pokojnino, ji dopolnilna dejavnost pomeni pomemben vir dohodka. »Ni ne vem kaj, obogateti s tem ne moreš, delati pa moraš fejst. Ponudba je zdaj že velika povsod, moraš si najti stranke, ki jih dobiš, če imaš dobre in lepe izdelke,« pravi sogovornica, ki izdelke ponuja na sejmih, tržnicah in drugih prireditvah v Ormožu, Murski Soboti, Ljutomeru in na domu ter sodeluje na Dobrotah slovenskih kmetij. Na širšem ormoškem območju Marto poznajo po odličnem domačem kruhu, poticah, pecivu in sadnem kruhu. Prijavljeno ima tudi proizvodnjo testenin, tkalstvo, izdelavo krpank, ročno pletenje, polstenje, prikaz domačih del, oddaja pa tudi površine za piknike. Kmalu bo registrirala kampiranje na kmetiji.

Zaradi dveh evrov kazen 3.000 evrov

Ob uvedbi davčnih blagajn je kar nekaj kmetij opustilo to dejavnost. Ker so bili začetni stroški preveliki in administracija prezahtevna. Nad njo se hudujejo tudi tisti, ki imajo zdaj dopolnilno dejavnost, pravi Hinka Hržič: »Najtežje je z vodenjem evidenc, tudi s hasapom se srečujemo.« Z leti prakse je seveda lažje. Strah je tudi pred inšpekcijami. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin najprej izda opozorilo, da odpraviš pomanjkljivosti. »Če jih ne odpraviš, potem šele sledi sankcija, takoj ni kazni. Drugo je na tržnicah, tam smo imeli težave z izdajo računov,« pove Hinka. Jajca in sveže zelje npr. sodita med osnovno kmetijsko dejavnost in zanju ni treba izdajati računov (razen davčni zavezanci), za izdelke iz dopolnilne dejavnosti pa je treba. Srečala se je že s primerom, ko niso izdali računa v višini dveh evrov in je kmetija dobila kazen 3.000 evrov. 

Preberite več v Štajerskem Tedniku