Antonov god z okusom krškopoljskega prašiča
V Posavskem muzeju Brežice so v grajski kleti včeraj pripravili dogodek God sv. Antona Prašičkarja, Črno-belobogastvo s Krškega polja in licitacija krače.
Tako so prav na god svetega Antona Puščavnika ali Svetega Antona Prašičkarja – zavetnika prašičev spregovorili o pomenu krškopoljskega prašiča v dediščini in v sedanjem času. Po stari navadi na ta dan so tudi licitirali kračo.
Direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj, ki je v začetku nagovorila zbrane, je povedala, da so partnerji že izvedli projekt Črno-belo bogastvo s Krškega polja. Zdaj pripravljajo nov projekt o krškopoljskem prašiču in želijo v njem dogodek, kot je bil včerajšnji, narediti tradicionalen. »Zdaj je prišel čas tudi za tak dogodek, ki je bil zasnovan prav za našo grajsko klet, in bi se razvijal skozi projekt, predvsem pa skozi neko trajnostno programsko shemo. Tudi ni nujno, da so vedno isti gostinci, čeprav, recimo, Gostilna Kunst dela res veliko na promociji krškopoljca, kar se mi zdi zelo pomembno. Ni to samo naš dogodek, ampak je dogodek treh, se pravi Društva rejcev krškopoljskih prašičev, Gostilne Kunst in Posavskega muzeja Brežice,« je povedala direktorica.
Boljši od »konkurence«
K dogodku je pripravljavcem čestital Janez Bogataj. »Zelo pomembno je, da bo dogodek, kot je danes povedala direktorica muzeja, postal tradicionalen,« je rekel Bogataj, ki prireditev vidi tudi na prihodnjem koledarju uspešnih turističnih dogodkov.
Martin Škrlep iz Kmetijskega inštituta Slovenije je govoril o prednostih in priložnostih pasme krškopoljski prašič z vidika selekcije. Kot je rekel, je ta pasma taka, da z njo rejci ne morejo računati na velike količine v prireji. »Kvantite ni, delati je treba na kvaliteti,« je rekel.
Reja krškopoljskih prašičev po njegovem pomeni ohranjanje dediščine, je pa tudi tržna priložnost zaradi nekaterih prednosti. »Krškopoljska pasme je primerna za živalim prijazno rejo. In to je sprejemljivo tudi za kupca,« je rekel Škrlep. Meso teh prašičev je po Škrlepovih besedah sočno in aromatično. Razmerje različnih vrst maščob v mesu je, kot je poudaril tajnik Društva rejcev krškopoljskih prašiče Andrej Kastelic, v korist bolj zdravih maščob.
Ob tem, da so se v grajski kleti pogovarjali, so prisluhnili tudi glasbi. Eva Balon, učenka Glasbene šole Brežice z mentorico Moniko Rožej, je igrala na citre.
Licitacija
Kot rečeno, so tudi licitirali kračo. Licitirala je direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj. Zbrane je nagovorila tako prepričljivo, da je Andrej Kastelic za mesnino odštel 190 evrov. Kot je povedal k tej svoji odločitvi, ve, da je mesnina, ki je bila na licitaciji, pripravljena po najvišjih merilih in zato vrhunske kakovosti.
Na godovanju in licitaciji, kjer so postregli z jedmi z mesom krškopoljskega prašiča in vinom krške vinske kleti, so bili tudi člani društva iz drugih delov Slovenije. Tako je Marjan Takač prišel iz Hodoša. Kot je rekel, je v občini Hodoš edini rejec te pasme. »Meso je dobrega okusa, kakovostno,« je povedal o tem, zakaj redi krškopoljce.
Predsednici Društva rejcev krškopoljskih prašičev Martini Ivanšek se zdi pri pasmi zelo pomembno med drugim to, kar je poudaril Martin Škrlep, in sicer, da je krškopoljska pasma primerna za živalim prijazno rejo. »Krškopoljec je najbolj srečen, če je lahko zunaj,« je rekla Martina Ivanšek, ki izhaja s kmetije v Zasapu, ki velja za izvorno kmetijo krškopoljca, saj so na njej ohranili to pasmo tudi v časih, ko je državna politika preganjala rejo krškopoljcev.
Potem ko je bil včeraj dobršen del dneva v znamenju tradicije krpškopoljskih prašičev, je Društvo rejcev krškopoljskih prašičev imelo zvečer v Leskovcu pri Krškem še občni zbor.
