B. D. G., arhiv DL

##IMAGE-3643368##

DZ bo v ponedeljek predvidoma sprejel strategijo upravljanja državnih naložb. Predlog strategije navaja seznam premoženja v lasti državnih lastnikov in določa cilje, kako s tem premoženjem upravljati. Njen ključni cilj je občutno izboljšanje donosnosti, vsebuje pa tudi kriterije razvrščanja posameznih naložb.

Vlada je težko pričakovano strategijo upravljanja državnih naložb s klasifikacijo potrdila sredi maja. S tem je Slovenija po skoraj 25 letih dobila dokument, ki določa, kaj bomo počeli z več kot 11 milijardami državnega premoženja.

Cilji upravljanja naložb so uresničevanje strateških razvojnih ciljev iz posameznih sektorskih strategij, povečanje strokovnosti in učinkovitosti upravljanja, zagotovitev premišljenega pridobivanja kapitalskih naložb, povečanje učinkovitosti razpolaganja z naložbami, povečanje donosa kapitala, povečanje uvrščanja družb v državni lasti na organiziran trg vrednostih papirjev in oblikovanje rezervnega demografskega sklada do konca leta 2015.

Naložbe so na podlagi kriterijev razvrščene v strateške, pomembne in portfeljske. V strateških bo država zadržala vsaj 50 odstotkov in eno delnico, v pomembnih 25 odstotkov in eno delnico, portfeljske naložbe pa bo upravljalec SDH lahko prodal.

Za strateške naložbe so označena podjetja, ki izvajajo ključne infrastrukturne naloge, ki so pomembne za oskrbo z viri in energijo ter operaterji javnih omrežij, ki opravljajo pomembne javne storitve in ki povečujejo konkurenčnost celotne gozdno-lesne vrednostne verige.

Za pomembne naložbe pa so označene sistemske finančne institucije in skladi rizičnega kapitala, loterija in igre na srečo, razvojno in tehnološko pomembna podjetja, ki obvladujejo ključne tehnologije, razvojni in kompetenčni centri ter centri odličnosti ter podjetja, ki imajo pomembno vlogo pri povezovanju podjetij v dobaviteljske verige in internacionalizaciji gospodarstva.

V državnem lastništvu je 91 naložb, od teh jih je za strateške določenih 24, pomembnih je 21, ostale so portfeljske.

Med strateške naložbe se tako uvršča večina energetskih podjetij: Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Eles, HSE, Gen energija, Borzen in SODO. Energetski sektor je strateškega pomena, saj je zagotavljanje energije ključno za življenje ljudi in za delovanje gospodarstva, je zapisano v strategiji.

Strateškega pomena je tudi več podjetij s področja prometne, transportne in logistične infrastrukture: Slovenske železnice - med osnovne strateške dejavnosti sodijo potniški in tovorni promet, infrastruktura, gradbeništvo ter vleka in tehnika, zato se za vse te družbe ohranja več kot 50-odstotni delež -, DRI, Dars, Luka Koper in Kontrola zračnega prometa.

Med strateške naložbe je vlada uvrstila še Pošto Slovenije, Kapitalsko družbo (Kad), Modro zavarovalnico, SID banko in Talum, prav tako pa tudi Zavarovalnico Triglav. Za slednjo je bilo sprva predlagano, da bo strateška naložba le dotlej, dokler država in SDH znova ne pridobita za zdaj zamrznjenih glasovalnih pravic, nato pa naj bi se naložba štela za pomembno, vsaj četrtinski delež pa bi v upravljanje po ustanovitvi prevzel demografski sklad.

A so predlagani načrti glede Triglava naleteli na ostre kritike, zlasti v stranki DeSUS. Ob obravnavi strategije pred parlamentarnim matičnim telesom so tako prišli do kompromisne rešitve, po kateri bosta 28-odstotni delež SDH in 34,47-odstotni delež Zpiza v Zavarovalnici Triglav opredeljena kot strateška naložba, kar pomeni ohranitev več kot 50-odstotnega deleža, o tem deležu pa bodo znova razpravljali ob sprejemanju zakona, s katerim bodo ustanovili demografski sklad.

Krka le še pomembna naložba

Krka, v kateri ima država 26,86-odstotni delež, je po novem le še pomembna naložba. V to skupino sicer sodijo podjetja, ki so nosilci širšega gospodarskega razvoja in imajo pomembno vlogo pri povezovanju podjetij v dobaviteljske verige in internacionalizaciji gospodarstva. Med temi podjetji so tudi tista podjetja, ki imajo pomembno vlogo pri prenosu znanja in tehnologije. Gre tudi za pomembne udeležence kapitalskega trga in država namerava v njih ohraniti kontrolni delež.

Od večjih slovenskih podjetij, v katerih je solastnica, bi država vsaj četrtinski delež ohranila v Petrolu, Geoplinu, Gorenju, Savi, Siju, Loteriji Slovenije, Nafti Lendava, Perutnini Ptuj in Pozavarovalnici Sava.

Za portfeljske naložbe pa veljajo tiste, ki so tržno zanimive, saj gre za podjetja, ki dobro poslujejo. Poleg tega v to kategorijo sodijo še naložbe, ki jih je treba prestrukturirati. SDH lahko z njimi upravlja in razpolaga izključno za dosego gospodarskih ciljev, med njimi pa so KDD, Hit, Peko, Pomurske mlekarne in Intereuropa.

V NLB se je država zavezala zmanjšati kontrolni delež na 25 odstotkov plus eno delnico, zato je uvrščena med pomembne naložbe. Za privatizacijo pa so predvidene Abanka in Banka Celje, ki naj bi bili do konca leta združeni, ter Gorenjska banka.

Vlada lahko sicer v enem letu opravi revizijo strategije in v primeru spremenjenih gospodarskih in drugih okoliščin DZ predlaga spremembe strategije oz. novo strategijo. Predlog nove strategije se bo predlog nove strategije oblikoval ali na predlog SDH ob spremenjenih gospodarskih razmerah ali na predlog vlade v primeru drugih spremenjenih okoliščin. Takšne okoliščine npr. posredno določa že zakon o SDH, ki predvideva preoblikovanje Kada v demografski sklad do konca leta 2015.