Dravske elektrarne Maribor (DEM) so pred skoraj desetimi leti v Murski Soboti ustanovile Pomurski razvojni inštitut (PRI). Zavod naj bi se ukvarjal s proučevanjem možnosti za gradnjo hidroelektrarn na Muri. "Naše poslanstvo je postati stičišče najrazličnejših znanj in prostor za široko izmenjavo mnenj. Zato za vas ažurno spremljamo mnenja in stališča posameznikov o projektu HE na Muri," še danes piše na njihovi spletni strani, ki pa ni preveč aktivna ali ažurna, saj je na njej možno najti zgolj nekaj novic o peščici izvedenih aktivnosti. Podstran, kjer bi bilo mogoče prebrati vprašanja in odgovore, pa je še vedno v izdelavi. Nič boljše ni v realnosti, saj je pisarna inštituta v središču mesta, kjer bi se lahko zainteresirana javnost informirala o gradnji hidroelektrarn, skoraj vedno zaprta. A prazni prostori in na prvi pogled nedelujoči inštitut očitno še ne pomenijo, da se nič ne dela. Tako bi vsaj lahko sklepali iz pojasnil, ki smo jih prejeli iz DEM, kamor smo poslali vprašanja za direktorja inštituta. To funkcijo vsa leta od ustanovitve opravlja Darko Anželj, nekdanji generalni direktor policije in župan občine Apače, ki je poleg direktorovanja na inštitutu danes še redno zaposlen na ministrstvu za notranje zadeve. Za opravljanje direktorske funkcije PRI Anželj prejema mesečno plačo, v lanskem letu je iz tega naslova tako skupno prejel za 19 tisoč evrov neto prejemkov.

"Direktor se trudi..."

Kaj sploh dela inštitut, kjer nikoli nikogar ni? V DEM, ki so preko Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) v državni lasti, pojasnjujejo, da je bil inštitut ustanovljen na pobudo lokalnih skupnosti z namenom informirati javnosti o projektu Sanacija in energetske izrabe reke Mure. Nadalje pojasnijo, da ima inštitut za te aktivnosti z DEM, ki jim je bila podeljena koncesija za sanacijo in energetsko izrabo reke Mure, sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju, ki vključuje "izvajanje storitev na področjih izdelave potrebnih študij, organiziranja razstav, sejmov, posvetov, predavanj, konferenc, informiranja deležnikov in javnosti, raziskovalne dejavnosti in druge, za izvajanje projekta, potrebnih storitev..."

To pa so tudi aktivnosti, ki jih v odgovoru na naše vprašanje izpostavljajo kot uspešne aktivnosti v desetletnem delovanju inštituta. Na vprašanje, ali je PRI v desetih letih upravičil svoj obstoj, odgovarjajo: "PRI je v desetletju obstoja vsekakor upravičil ustanovitev in delovanje, saj se direktor v sodelovanju z DEM celotno obdobje trudi zainteresirani javnosti posredovati aktualne informacije na osnovi izdelanih študij, torej informacije, ki temeljijo na verodostojnih podatkih..."

Ob petkih baje odprto

Na očitke o večno zaprti pisarni odgovarjajo, da je ta odprta vsak petek, kar je mogoče razbrati tudi z obvestila na spletni strani, ki so ga objavili v začetku marca letos. Pri tem še povedo, da je direktor za vsa pojasnila vedno dosegljiv po mobilnem telefonu in elektronski pošti. Kot še pojasnijo, je bil delovni čas spremenjen v skladu s trenutnimi aktivnostmi projekta: "DEM je namreč konec leta 2016 na pristojno ministrstvo oddal študijo variant in okoljsko poročilo, sklep o tehnični ustreznosti, ki bi omogočil morebitne naslednje korake, pa s strani ministrstva še ni bil prejet."

Najemnine so, kakopak, poslovna skrivnost

Po javno dostopnih podatkih je bilo od leta 2014 do danes iz DEM v PRI skupno nakazanih skoraj 300 tisoč evrov. Na vprašanje, zakaj je bil ta denar porabljen, v DEM odgovarjajo, da je bil omenjeni znesek v skladu s pogodbo porabljen za stroške materiala in storitev ter stroške dela dveh zaposlenih. Inštitut prav tako že deset let plačuje najemnino za pisarno v Murski Soboti, vendar v DEM pravijo, da višino najemnine in podatkov o najemodajalcu v skladu s poslovno politiko ne razkrivajo.