Konec minulega tedna se je na delovnem obisku v Halozah mudil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec z ekipo. Med drugimi sta ga na obisku spremljala vršilka dolžnosti direktorice Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) Ljiljana Herga in vodja sektorja za investicije v ceste pri DRSI Tomaž Willenpart.
S tem, ko je Vlada RS zamenjala svoje predstavnike v svetu ptujske bolnišnice in je občini „prevzela“ Branka Kumra, je Mestni občini Ptuj naložila delo. Zdaj morajo imenovati novega člana, kot kaže, pa to še zdaleč ne bo enostavno, saj je interes svetniških skupin velik. Koga bodo predlagali in kako – če sploh – se bodo dogovorili?
»Skrb vzbujajoče so govorice, da se v največjem ormoškem zaposlovalcu Safilu pripravlja odpuščanje večjega števila delavcev. Ni zanemarljivo dejstvo, da je bilo v letih, ko sem bil v tem podjetju predsednik sveta delavcev, zaposlenih več kot 1.600 delavcev, danes jih je le še okoli 600,« je na zadnji seji ormoškega občinskega sveta med drugim izpostavil svetnik Jožef Cajnko.
Biotehniške oziroma kmetijske šole so v lovu za dijaki oblikovale najrazličnejše programe. V Mariboru izobražujejo veterinarskega tehnika, ki se je pokazal za pravo odločitev, saj zanimanje za program presega prosta mesta, povsem drugače je na Ptuju, kjer zadnja leta število dijakov upada. »Biotehniško šolo rešuje le to, da deluje v okviru Šolskega centra Ptuj,« je pred časom dejal direktor Oton Mlakar.
Predlog Liste Andreja Čuša za ustanovitev komisije, ki bo pregledala razloge za podražitev obnove ptujske tržnice (iz prvotno planiranih 2,5 na kar 6,2 milijona evrov), je podprlo sedem od devetih svetniških skupin. Tisti, ki predloga niso podprli, pravijo, da gre le za politični pamflet, da njihovi svetniški kolegi preskakujejo zadeve in da bi na ta način celo prekoračili svoja pooblastila. »Imamo nadzorni odbor, ki je zadolžen za pregled porabe občinskih sredstev,« je bil jasen Rajko Fajt, vodja svetniške skupine SDS, ki predloga Čuša za ustanovitev komisije ni podpisala. A kot kaže, nadzorni odbor investicije sploh ne bo pregledoval, pač pa bodo zadeve predali zunanjemu izvajalcu.
Septembra lani so bile na ptujskem peš mostu na novo položene kamnite plošče. Investicija je stala 82.500 evrov. Takoj po zaključku del je bilo jasno, da ni najlepše izvedena. Zdaj pa se kaže, da tudi funkcionalno ni najboljša. Med ploščami in asfaltom so fuge zalite z bitumnom, črno maso, podobno smoli. Čeprav velike vročine letos še sploh ni bilo, se je ob le nekoliko višjih temperaturah masa dobesedno razlila, zaradi česar se lepi na čevlje, pnevmatike od koles, otroške vozičke …
Zgodilo se je pred 50 leti na dan 30. 5. 1970 v cerkvi v Majšperku, takrat 23-letna Marija in 30-letni Jožef Belca iz Pongrc 2, pošta Cirkovce. Bila je poroka na hitro, brez velikih priprav ali "ceremonij". Bila je samo ljubezen, spoštovanje, zaupanje.
Olgičarji so bili v letošnjem šolskem letu vključeni v projekt Varno na kolesu, ki že osmo leto združuje šolarje po Sloveniji in jih spodbuja k spoznavanju in utrjevanju prometnih pravil ter se zavzema za celovito razumevanje prometne varnosti.
Ptujski turistični ponudniki, vsaj tisti v starem mestnem jedru, bodo v pokorona obdobju morali pošteno zavihati rokave, če bodo želeli vsaj preživeti četrto krizno obdobje v zadnjih sedmih oz. šestih letih obratovanja. To jim ne bo uspelo brez ustrezne pomoči ali vsaj spodbud iz lokalnega okolja. V manjšem krogu so pred kratkim javno posredovali svoje predloge. Očitno so zadeli v polno, saj sicer ne bi bilo „negativne ocene“ odgovornih o enostranskem poročanju in celo govoric o tem, da gre spodbujene aktivnosti ene od zaposlenih v občinski upravi. Nič od tega ne velja, šlo je za spontani odziv na to, s čimer se soočajo v zadnjih letih, še posebej pa v tem kriznem obdobju.
Čeprav načelna politična podpora o kandidaturi Ptuja za projekt Evropske prestolnice kulture 2025 obstaja, je dejstvo, da je v ozadju slišati številne pomisleke, ki jih posamezniki bodisi ne želijo bodisi ne upajo javno izraziti. Ti se v prvi vrsti nanašajo na finančno konstrukcijo projekta, za katerega bi občina do leta 2027 morala zagotoviti več kot 5,8 milijona evrov le za programski del, plače, trženje ... Marsikomu se zato porajajo vprašanja: ali si mesto to sploh lahko privošči, bo zaradi tega manj (ali več) infrastrukturnih investicij, kakšne so naše prioritete in kaj bomo pridobili s tem naslovom. Sodeč po prijavni knjigi bo ta projekt z vidika poslovanja težak 21,7 milijona evrov, pri tem so planirana tudi sredstva drugih občin v regiji, s čimer te še niso seznanjene ...
V Komunali Slovenska Bistrica so odkrili krivca za 35.000 kubičnih metrov »izgubljene« pitne vode v sistemu. »Pogled na to dejanje in izvedbo je resnično vreden prezira tistega, ki si je dovolil poseg na infrastrukturo v taki meri, da je ogrožal zdravje ljudi okoli sebe,« so sporočili iz Komunale.
Po zapletu z načrtovano selitvijo starostnikov iz Ljutomera v ptujsko bolnišnico so se pojavila glasna namigovanja, da je namen izkrivljanja dejstev pri tem dogodku pravzaprav vplivanje na status in pomen Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Izjave vplivnih posameznikov, da na tem koncu države potrebujemo negovalno bolnišnico, so špekulacije le še podkrepile. Pomeni to začetek konca načrtov za izgradnjo urgentnega centra in spremembo statusa ptujske bolnišnice v negovalno?
Juršinčani so bili nemalo zaskrbljeni, da bodo po odhodu Lasbaherja ostali brez svojega »občinskega« zdravnika. To se na srečo ni zgodilo, saj je ambulanto prevzel ptujski zdarvstevni dom, v njej pa dela specialistka družinske medicine Amira Hachem, ki so jo pacienti odlično sprejeli.
Po rebalansu je proračun Mestne občine Ptuj višji za nekaj več kot 618.000 evrov in znaša 36,3 milijona evrov. Prilagoditev novim razmeram, ki so nastale zaradi epidemije, se pozna tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. Na novo so dodali postavko pomoč malemu gospodarstvu. Na njej je 50.000 evrov, ki so jih prenesli iz kulture in športa. Zaradi povišanja povprečnin pa se bo občina zadolžila za 4,5 milijona evrov, kar je milijon manj od sprejetega proračuna.
V približno letu dni, odkar so v občini Središče ob Dravi kot prvi na Ormoškem zagnali brezplačen prevoz za starejše pri njihovih opravkih, ki jih najbolj potrebujejo, so šoferji prostovoljci opravili že precej voženj. Storitev s plemenitim namenom je dobro zaživela, zadovoljno prikimavajo na tamkajšnji občini.
Slovenija, čeprav majhna, je resda neizmerno lepa in raznolika. Gozdovi, reke, potoki, jezera, griči, hribi, gore, ravnice polj – vsa našteta naravna bogastva oblikujejo lepoto dežele. A Slovenija z naravnim bogastvom in naravnimi viri ne ravna odgovorno.
Na območju Majšperka je z junijem storitev pomoči družini na domu začelo izvajati podjetje Demo, Stojana Žunkoviča s Ptujske Gore. Novosti sta vsaj dve, drugi izvajalec storitve in nižja cena. O spremembah razmišljajo tudi v Kidričevem.
Dornavski svetniki so na majski seji sprejeli nove, višje cene ravnanja z odpadki, vendar so v razpravi izrazili veliko dvomov v upravičenost dvigovanja cene.
S tem ko so se občine Sveti Andraž, Destrnik, Trnovska vas, Cerkvenjak in Sveta Trojica odločile za samostojno pot pri obnovi svojega vodovodnega sistema, niso obupale nad prvotnim projektom celovite obnove za Spodnje Podravje, le postopke želijo pospešiti, pravijo.
»Že sedem let se trudim Templarjevo posestvo urediti kot prostor, kjer lahko gostje uživajo v miru, nato pa me vardisti obtožijo, da prodajam ilegalce ter da me 'opazujejo'. Zdaj me še obtožujejo, da sem povezan z levimi skrajneži. Z nikomer nisem povezan in želim imeti mir v kampu brez uniformiranih ljudi,« je ogorčen gospodar Templarjevega posestva v obmejni vasici Kog v občini Ormož Denis Cizar, ki ga je, kot trdi, nadlegovala Šiškova varda.
