Za mlade pevce, ki prihajajo iz občine Cirkulane in obiskujejo matično OŠ Cirkulane-Zavrč, lahko rečemo, da so že stari znanci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pohvalijo pa se lahko že tudi z zmago v tem projektu.
Zadnji mesec dni so v občini Zavrč posvetili zgodovini kraja. V okviru operacije 'Kulturna dediščina za trajnostni razvoj turizma', ki se izvaja v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, so slovenski strokovnjaki izvedli delavnice za širšo javnost. Prevetrili so vire o završkih legendah in predstavili zanimive izsledke.
Promet po mostu čez Pesnico v Senarski, na regionalni cesti Ptuj–Lenart, večino lanskega leta ni tekel normalno, saj je sprva čakal na rekonstrukcijo in je bila vožnja čezenj enosmerna, nato pa ga je bilo treba celo podreti in so vozniki reko prečkali po zraven postavljenem montažnem jeklenem mostu.
Meritve hitrosti po destrniških cestah so pokazale, da vozniki po njih vozijo prehitro, zato bo potrebno ukrepanje.
Čeprav občina Cirkulane nima svojega zbirnega centra in lahko občani odpadke brezplačno odlagajo v zbirnih centrih drugih občin, se županja Antonija Žumbar ne boji, da bi zaradi tega v okolju nastajala nova divja odlagališča.
V prostorih Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj pouk poteka nemoteno že od 4. januarja letos. Spomnimo, da je ustavno sodišče decembra lani državi naložilo odprtje šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Tudi v času, ko je bilo vse v državi zaprto, je 120 učencev obiskovalo pouk v prostorih šole.
Članom sveta Doma upokojencev Ptuj se je v začetku tega tedna iztekel mandat. Lokalna skupnost, zaposleni in stanovalci so svoje predstavnike za naslednji mandat že izbrali. Kot velikokrat doslej pa kot zadnji – zdaj že pet čez dvanajsto – svoje predstavnike še vedno izbira ustanovitelj, država oziroma v njenem imenu potrjuje Vlada RS.
Glavna cesta med Ptujem in Destrnikom (Slovenjegoriška) velja za eno od številnih tažav na ptujski cestni infrastrukturi. Še posebej zato, ker je prometno obremenjena, ob njej pa ni ne kolesarske steze in ne pločnika. Posebej nevarna je za najranljivejše skupine udeležencev v cestnem prometu: otroke in starejše.
Problemi s parkiranjem, ne le v mestnem jedru, pač pa kjerkoli ne morejo in ne smejo biti izgovor za neprehodne pločnike. Na nekaterih lokacijah na Ptuju posamezniki vozila vsakodnevno, tudi po več ur, puščajo direktno na pločnikih, s čimer pešce spravljajo v nevarnost, saj druge možnosti, kot da vozilo obideš po cesti, enostavno ni. Eden takih primerov je parkiranje v Dravski ulici, nasproti Miheličeve galerije. Poslej redarji na tem območju obljubljajo strožji nadzor.
Krajani Spuhlje so minuli konec tedna poskrbeli za gramoziranje potke med Spuhljo in Ribiško potjo v Budini. Gre za desetletja staro pešpot proti mestu, ki jo domačini imenujejo potec.
Na križišču Ormoške, Rogozniške in Čučkove ulice na Ptuju je cestna zapora. Ker ima občina v planu izgradnjo pločnika in kolesarske steze na Rogozniški cesti, je bil marsikdo prepričan, da to predstavlja začetek teh del. Pa ni tako.
V ormoškem Safilu je ta teden potekal zadnji usklajevalni sestanek glede višine odpravnin delavcem, ki bodo junija zaradi zaprtja tovarne ostali brez dela. Odločitev o zaprtju je dokončna, sindikati pa so za 557 zaposlenih skušali izpogajati čim višje odpravnine.
Medtem ko se je predaja hišne številke za večnamenski rekreacijski center upokojencev, lani na silvestrovo jo je župan Franc Pukšič simbolično izročil predsedniku društva Branku Goričanu, zdela kot poteza sprave, se je ob poskusu podpisa najemne pogodbe izkazalo, da sprti strani še vedno trdno stojita vsaka na svojem bregu.
Dokumenti o delovanju mednarodne mreže za pranje denarja, ki smo jih pridobili iz Bosne in Hercegovine, dokončno postavljajo na laž Roka Snežiča, svetovalca predsednika vlade za področje davkov.
Likovne umetnine, ki v tem spomladanskem času krasijo belo dvorano Grajske pristave v Ormožu, prinašajo raznolika in močna sporočila, kot je mladost prežeta z močnimi in vihravimi občutki sreče, upanja, obupa in naposled kritike. S svojimi deli pa so ormoški osnovnošolci in srednješolci družbi nastavili ogledalo.
V nesreči so se poškodovale tri osebe.
Predlog za razrešitev nadzornega odbora mestne občine Ptuj, ki ga je podal svetnik Milan Klemenc, je sprožil veliko dilem. Med drugim tudi, kdo sploh je pristojen za razreševanje nadzornikov. Vodstvo občine je to preverilo na ministrstvu za javno upravo, ki je zavzelo stališče, da v tem konkretnem primeru niso izpolnjeni razlogi za razrešitev. Pa tudi, če bi bili, bi o razrešitvi enega ali več članov najprej moral odločati nadzorni odbor sam. Klemenc pa se sprašuje: „Kdo torej nadzira nadzornike, ali to pomeni, da lahko počnejo, kar želijo, čeprav niso bili voljeni, pač pa imenovani?“
Z novim letom se je sistem delovanja programa Kamra, ki je namenjen brezdomnim osebam, povsem spremenil. Dotlej so tam bili uporabniki iz celotnega Spodnjega Podravja, ker pa občine niso bile pripravljene sofinancirati programa, se je tudi Mestna občina Ptuj odločila, da poskrbi le za svoje občane. Ta sprememba je seveda pomenila velik udarec za uporabnike iz drugih občin.
Na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj (KGZ Ptuj) je 640 ha intenzivnih sadovnjakov. Pozeba v prejšnjem tednu je prizadela vse jablane, hruške in breskve, je povedal direktorKGZ Ptuj Andrej Rebernišek, ki si je 8. aprila ogledal tudi stanje prizadetih nasadov jablan in hrušk ter vinogradov največjega sadjarja v MO Ptuj, sadjarsko-vinogradniške kmetije Breg Tajhman v Krčevini pri Vurbergu v Osrednjih Slovenskih goricah. Jablane (6.000 dreves) in hruške (8.000 dreves) rastejo na sedmih hektarjih, trta (16.000 trsov) na šestih hektarjih. Štiričlanska družina je v celoti odvisna od sadjarsko-vinogradniške pridelave.
