Slovenija, Podravje: Demenca kot pandemija sodobnega časa
Skrivanje sadja v omaro z oblačili. Vzeto blago v trgovini brez plačila na blagajni. Odhod od doma neznano kam. Neprepoznavanje sorodnikov. Pešanje spomina. Vse to so lahko resni znaki, da gre za demenco. Bolezen, ki več kot očitno postaja pandemija sodobnega časa. Kako ravnati, jo prepoznati, osveščati in ukrepati?
72 dementnih stanovalcev biva v vseh enotah Doma upokojencev Ptuj. Skupna številka stanovalcev, ki imajo začetno obliko te bolezni, je po oceni Jožice Šemnički, direktorice DU Ptuj, še mnogo večja. Približno polovica stanovalcev kaže začetne znake, ki bi lahko vodili v to diagnozo. Poseben oddelek za dementne v ptujskem Domu upokojencev deluje štiri leta. V tem času so si zaposleni pridobili številne izkušnje. Vsi pa poudarjajo pomen spoštovanja osebe, ki oboli za demenco in nujo po ohranjanju njenega dostojanstva. Kar je za marsikoga samoumevno, za obolele s to boleznijo predstavlja velik izziv. Tisti, ki delajo z njimi in njihovimi svojci, se srečujejo s številnimi težavami. Pri ravnanju z bolniki je potrebna velika mera spoštovanja, potrpežljivosti in razumevanja.
„Prvi znaki pri moji ženi so se kazali mnogo prej, preden je bila bolezen diagnosticirana!“
Vsaka zgodba obolelega in svojcev je drugačna, nobena enostavna. Pred približno desetimi leti je Franc Kekec, nekdanji župan občine Markovci,začel sumiti, da njegova žena boleha za demenco. Začelo se je z znaki, ki jih pred tem ni prepoznal ne on ne ostali družinski člani. Danes ugotavljajo, da se je bolezen začela razvijati že približno tri leta prej, a znakov, kot marsikdo drug, niso prepoznali. Več dni zapored skuhane enake jedi, ne zavedajoč se tega, razdražljivost, občutljivost, slab spomin in podobni znaki so bili prvi simptomi, ki pa so jih pripisovali vsemu drugemu, le demenci ne. „Žena je zelo rada reševala križanke in odlično ji je šlo. Naenkrat pa se ni več spomnila enostavnih reči. Tudi čustveno je bila zelo hitro prizadeta. Vsako kritiko na njeno delo je vzela resno in zrevoltirano reagirala. Povsem drugače kot pred tem.“ Dokler je bila še relativno samostojna, je bivala doma. Nato so si uredili pomoč na domu, a ker je bilo tudi to premalo, so ji uredili dnevno varstvo. Bolezen je napredovala in zadnja tri leta je stanovalka Doma upokojencev Ptuj. „Ne ve za sebe, nikogar ne pozna, ne govori, mislim, da tudi ne sliši in ne vidi,“ še pravi Kekec, ki je aktivno pristopil k temu projektu. Prepričan je, da je kljub dejstvu, da medicina nima pravega zdravila, ključno pravočasno odkrivanje bolezni in upočasnitev napredovanja: „Želimo si tudi, da bomo lahko vsaj tistim, ki rabijo pomoč, povedali, kako postopati s temi bolniki. Potrebni so povsem drugačnega postopanja kot drugi bolniki.“
Demenca je bolezen, ki boli svojce, jih izčrpa ...
Obolelih že 100.000 oseb
Preberite več v Štajerskem Tedniku
