Slovenija dokazano že 12 let ignorira evropske okoljske predpise
Slovenija, čeprav majhna, je resda neizmerno lepa in raznolika. Gozdovi, reke, potoki, jezera, griči, hribi, gore, ravnice polij – vsa našteta naravna bogastva oblikujejo lepoto dežele. A Slovenija z naravnim bogastvom in naravnimi viri ne ravna odgovorno. Iz industrije izhaja vrsta akutnih onesnaženj, ki so tihi ubijalec vsega živega, tudi ljudi. Najprej poginejo mikroorganizmi, nato žuželke, na koncu je na vrsti še človek …
Čeprav je bila v minulih dneh nova vlada zaradi poenostavitve postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj konkretno na tnalu, pa se niti v preteklosti v Sloveniji z naravo in okoljem ni ravnalo odgovorno. Onesnaženja izhajajo že iz časov povojne Jugoslavije, ko sta se oblikovala intenzivno kmetijstvo in industrija, pesticidi so postali bogovi na poljih, v vinogradih in sadovnjakih. Več desetletij se neprečiščene industrijske odpadne vode stekajo v reke, polja se polivajo s škropivi, odpadno blato, polno strupov, se odlaga na neurejenih deponijah, kaj vse se spusti v zrak skozi tovarniške dimnike, ne bomo nikoli vedeli.
Ptuj in okolica z vrsto onesnaženj
Nedvomno je razlog za številne težke in kronične bolezni onesnaženje tal, zraka in vode. Skoraj vsaka regija ima svoje ekološko breme. Začnimo kar v domačem okolju. Ptujsko jezero je živi usedalnik težkih kovin, enako laguna v Šturmovcih pod jezerom. V vodotoke se še vedno iztekajo neprečiščene industrijske in komunalne vode, podtalnica na Dravskem polju je zaradi starih bremen iz še danes delujoče kemične tovarne polna nevarnih strupov, prav tako sta na Dravskem polju dve veliki odlagališči industrijskih odpadkov in tudi največji delujoči obrat v državi za zbiranje nevarnih odpadkov. Na Ptuju je nedelujoče odlagališče odpadkov s tisočimi tonami odloženih smeti, živilska industrija v zgodovinskem mestu ob Dravi vsake toliko poskrbi za »zaveso« posebnih vonjev, samo desetletje nazaj so se množično gradile bioelektrarne, ki so investitorjem prinesle finančni polom, okolju pa nepopravljivo škodo.
Ni regije brez ekološkega bremena
Preberite več v Štajerskem Tedniku
