Arhiv Štajerskega Tednika

Najbrž ga ni na Ptuju in v okolici, ki mu ne bi bila znana njegova bitka za razpadajoči dvorec v Belšakovi ulici, ki mu je buril domišljijo že kot fantiču. Doma je bil na bližnji kmetiji in je vsak dan hodil mimo njega v šolo. Takrat so tam še živeli stanovalci – štiri družine v dveh etažah, ki so si delile eno stranišče in vrt. In prav ristovški vrt je tisti, zaradi katerega se je zaljubil v rožice, predvsem zdravilne, saj ga je zanje navdušila ena od nekdanjih stanovalk. Potem ko mu je v začetku leta po treh neuspešnih občinskih dražbah uspelo Ristovec kupiti za 60.000 evrov, so se uresničile njegove dolgoletne želje, pravzaprav življenjske sanje.

Zeliščni vrt že raste

Vse od takrat in še vedno se ukvarja predvsem s čiščenjem prostorov. »Stavba, ki je statično na srečo v dobrem stanju, je bila polna vse mogoče navlake. Skoraj neverjetno je, koliko je bilo tega. A vmes sem našel tudi izjemne in ohranjene predmete, ki pričajo o nekdanjih lastnikih. Zadnjih nekaj let je bila stavba prazna, zdaj pa v njej domuje muca z dvema mladičkoma.«

Poleg čiščenja notranjosti se Janžekovič, sicer zaposlen na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in v njenem botaničnem vrtu, posveča tudi urejanju okolice. »Nekdaj je bil Ristovec obdan z vodo v velikem jarku, po katerem so se vozili s čolni. Vode ni več, jarek pa je delno še ohranjen. Prav tako ni več gospodarskega poslopja niti vrta. Vrt sem sklenil takoj obnoviti. Spomnim se namreč, da je bil oblikovan kot podkev, po robu te podkve pa sem kot otrok hodil in lovil ravnotežje. Lotil sem se torej kopanja in rob mi je uspelo odkopati, notri pa sem potem posadil zdravilne, strupene in aromatične rastline ter rastline za 'zelena' oziroma naravna zdravila,« pripoveduje in me popelje v spodnje prostore gradu.

Od semenske banke do milarne

Preberite več v Štajerskem Tedniku