Ormož: Radoševa babica na svet pomagala več kot 4.000 otrokom
V okviru prireditev Ormoškega poletja je muzejska enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož v avli občine Ormož postavila razstavo z naslovom Neznano o znanih – Radoševa babica. V prvi vrsti je to razstava o pomenu in vlogi babiškega poklica.
Z razstavo o Radoševi babici smo želeli osvetlili njeno osebnost, življenje, delo in spomine nanjo. Hkrati pa tudi spoštovanje in hvaležnost, ki jo do nje čutijo vsi, ki se jih je dotaknila.
Prijazna, topla, čuteča. Takšna je bila Jožica Petek, Radoševa babica. Njen življenjepis je impresiven, saj jo je odlikovalo veliko več od bogatega znanja in izkušenj.
Jožica Radoš, ki jo Ormožani pomnijo kot Radoševo babico, se je rodila leta 1912 v kmečki družini v Cvetkovcih. Leta 1933, stara 21 let, se je odločila za babiški poklic, trdno prepričana, da bo to delo opravljala odlično. Začela je obiskovati Državno babiško šolo v Ljubljani in se po končanem dveletnem šolanju ter opravljeni praksi vrnila v domače kraje. Kot babica je delala 40 let. V začetku šestdesetih let so začele ženske iz ormoškega območja vse pogosteje rojevati v bolnici, Radoševa babica je začela opravljati patronažno službo in skrbeti za novorojenčke po prihodu iz bolnišnice. Ustanavljati so začeli tudi posvetovalnice za žene in otroke, kjer so dodatno delale tudi medicinske sestre in babice s terena. Del te službe je bila tudi Radoševa babica.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
