Arhiv Štajerskega Tednika

Kot pravi vodja krajevne enote Ptuj Zavoda za gozdove Slovenije Matjaž Zupanič, lahko ob primerjavi z drugimi slovenskimi območji trdimo, da je obseg  poškodb v primerjavi z najbolj ogroženimi območji manj zaskrbljujoč. Vzroka za ugodnejše stanje sta slabša zastopanost smreke v gozdovih in manjši obseg poškodb, ki jih je v gozdovih povzročil žled leta 2014.

»Prvi znak, ki ga opazimo na napadenem drevesu, je črvina, ki jo podlubnik odstranjuje iz svojih rovov. Nabira se za luskami lubja in okrog koreničnika. Na napadenih drevesih se iglice obarvajo rumeno do rjavo. Kmalu zatem začnejo odpadati. Pod skorjo teh dreves se – nevidno našim očem – razvija nova generacija lubadarjev. Naslednji znak, da je drevo napadeno in uničeno, je odpadanje lubja, ki se začne v delu debla tik pod krošnjo. Takrat so podlubniki v večini že zapustili drevo in so verjetno že poiskali novo žrtev,« po prvih znakih napada lubadarja pove Zupanič.

Ko opazimo morebitne znake napada podlubnikov, moramo o tem nemudoma obvestiti pristojno krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenije ali revirnega gozdarja. Ta si bo napadena drevesa ogledal in določil ukrepe, ki so nujni za preprečitev nadaljnjega širjenja podlubnikov. V času med marcem in oktobrom je nujno to storiti enkrat tedensko, saj od pojava prvih znakov napada do končnega odpadanja lubja praviloma ne preteče več kot 14 dni.

Smrekovi podlubniki so zagotovo najnevarnejši škodljivec v naših gozdovih:

Preberite več v prilogi Simfonija lesa v torkovi izdaji Štajerskega tednika