Arhiv Štajerskega Tednika

V Bruslju se nam čudijo, zakaj ni pripravljenih projektov

Njegov pogled na svet pred Brusljem in po njem se je močno spremenil. Pravi, da se od tam marsikaj vidi drugače, bolj samokritično. Izkušnje so ga naučile, da so ključ do sredstev pravočasno pripravljeni programi. „To govorim vse od leta 1992. Za mene kot diplomata je nepojmljivo, da s pripravo dokumentacije zamujamo. Temu se tudi v Bruslju čudijo, saj pravijo, da so vse politične stranke na oblasti proevropske in se sprašujejo, kako da ni konsenza pri realizaciji velikih projektov. V Bruslju to težko razumejo, tudi sam tega ne dojemam. Ko je bil Maribor evropska prestolnica kulture, sem videl, da se je dalo – Bruselj je fleksibilen – del sredstev preusmeriti, da se vsaj nekaj infrastrukture uredi in se stvari rešijo. Da se ne blamiraš, saj projekt prestolnice kulture ni le stvar občine, ampak države, Evrope. Imeli smo sogovornike na mestni ravni, s katerimi smo to lahko peljali. Idealno je, če imaš sogovornika na lokalni in državni ravni. Spomnim se devetdesetih let, ko sem dobil pet milijonov evrov, pa sem po Sloveniji kot s svečo sredi dneva iskal projekt, ki bi ga lahko financirali. Našli smo čistilno napravo v Slovenski Bistrici. Če je pripravljen projekt, se vse da,“ je jasen Genorio. Kljub slabemu začetku pričakuje, da bo Slovenija v aktualni finančni perspektivi na koncu vendarle uspešna pri črpanju sredstev.

Po njegovem mnenju za neuspehe največkrat ni kriv Bruselj, ampak nepravočasno pripravljeni projekti. „Evropa se dela v Ljubljani, tudi prenos direktiv. Če nečesa nisi naredil, je najlažje kazati nekam. Je pa res, da imajo nekatere druge članice s tem še večje težave, to ni le naš problem.“

Preberite več v Štajerskem Tedniku