Ormoški poslanec dobil stolček že z dobrimi 700 glasovi, ptujski potrebovali več kot 3.000 glasov
Da so spremembe volilnega sistema nujne, saj je to naložilo Ustavno sodišče, se strinjajo skorajda vsi poslanci. Vprašanje, ki pa se poraja, je: na kak način? Večina manjših strank je za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, starejše in uveljavljene stranke so za spremembo mej obstoječih okrajev. Poslance iz manjših volilnih okrajev pa najbolj skrbi to, da bi imeli po novem še manj možnosti v primerjavi s poslanci v večjih mestih.
Nedavno je ustavno sodišče odločilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v nasprotju z ustavo, po čemer so se pojavile razlage, da imajo poslanci zdaj dve možnosti. To je, da ustrezno spremenijo volilne okraje ali da jih ukinejo in uvedejo preferenčni glas.
Rajko Knez, ki je bil eden izmed osmih ustavnih sodnikov, ki so glasovali za neustavnost 4. člena, meni, da bi bila uvedba preferenčnega glasu tista, ki bi sledila smeri, ki jo je v odločbi začrtalo ustavno sodišče, saj so preferenčni glasovi tisti, ki še večajo vpliv posameznika na rezultate volitev. Ta vpliv pa zahteva 80. člen ustave.
Ormož ima prvič in zadnjič kar tri poslance
Volilni okraji so različno veliki z različnim številom volilnih upravičencev. Največji okraj tako šteje 30.381 volivcev, to je okraj Grosuplje. Najmanjši je okraj Hrastnik, ki šteje zgolj 8.523 volilnih upravičencev. Razlika je tako velika, da je treba v Hrastniku bodočemu poslancu dobiti bistveno manj glasov kot v Grosupljem. Tako je v prvem okraju za stolček zadostovalo 373 glasov, v drugem pa 7.020 glasov.
Tudi v volilni enoti 8. Ptuj so razlike med enajstimi volilnimi okraji velike.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
