Arhiv Štajerskega Tednika

V prepričanju, da je občina pod vodstvom takratnega župana Mirana Senčarja pri pripravi in sprejetju tega dokumenta storila nepravilnosti in posledično oškodovala njihov pravni interes, so svojo pravico skušali dokazati na sodišču. Upravno sodišče je tožbo Gutschijeve avgusta lani zavrglo, konec maja letos je njeno pritožbo zavrnilo še Vrhovno sodišče. Kot pravi, bo vztrajala naprej, tudi do Evropskega sodišča, če bo treba.

Kaj so razlogi za tožbe

Gutschijeva, kot lastnica več nepremičnin na območju panoramskega griča, je tožbo vložila iz več razlogov. Ne strinja se namreč s potekom ceste (potek in pogoji njene izgradnje so bili že večkrat problematizirani), skrbijo pa jo tudi požarna varnost, plazovitost območja in nevarnost uničenja kulturne dediščine. Vrhovno sodišče se je postavilo na stališče, da dejstvo, da bo cesta potekala preko njenega zemljišča (108 m²), ne pomeni bistvenega posega v njen pravni položaj. Tudi to, da bi cesta tekla ob njeni hiši, po mnenju sodišča nima pravno relevantnih posledic, saj, tako ugotavljajo, je prav na željo tožnice predvidena umestitev protihrupnega zidu. Obenem pa, da dejstvo, da je cesta vrisana v prostorskem načrtu, ne pomeni, da bo sledila razlastitev. Po mnenju sodišča lahko Gutschijeva še vedno prepreči gradnjo ceste po svojem zemljišču, tako da ne ustanovi stvarne oziroma obligacijske pravice v korist investitorja.

Ključna ugotovitev sodišča pa je, da tožnica ni konkretizirala neposrednega posega OPPN v njen pravni položaj. Po mnenju sodišča bo tožnica lahko svoje pravice varovala tudi ob obravnavi pogojev za gradnjo, ko bodo investitorji morali pridobiti gradbena dovoljenja. S svojimi navedbami naj ne bi pojasnjevala svojega pravnega interesa izpodbijanega prostorskega načrta, kvečjemu interes za udeležbo v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja.

„Grem do konca, lastnine nam ne morejo in ne smejo jemati!“

Preberite več v Štajerskem Tedniku