Nekatere mestne tržnice vrvijo od življenja, druge životarijo
Tržnice v slovenskih mestih so različno urejene. Na večini branjevcem in drugim prodajalcem omogočajo prodajo na odprtem ali v zaprtem prodajnem prostoru, na nekaterih je možno najeti tudi zaprt in ogrevan prodajni prostor ali kiosk. Cene najema so odvisne od standarda in lokacije prodajnega mesta, statusa prodajalca (kmet, nabiralec plodov, podjetnik, obrtnik, gostinec …) ter letnega časa oz. sezone in vrste blaga, ki ga prodajalec ponuja. Razlikujejo se tudi glede na ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov. Tako je denimo za prodajo sadja in zelenjave ena cena najema, za prodajo mesnih, krušnih in mlečnih izdelkov druga, za med tretja, za gozdne sadeže in plodove četrta, za prodajo kisanega zelja in repe peta, za sadike in cvetje šesta …
Med slovenskimi mesti najbolj živijo tržnice v prestolnici –pet jih je na različnih koncih Ljubljane. Z njihovim upravljanjem je javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice v letu 2016 ustvarilo blizu 2,2 milijona evrov prihodkov in dobrih 200.000 evrov dobička. V manjših mestih, kot je denimo Ptuj, je upravljavec iz pristojbin za tržni prostor v lanskem letu zbral slabih deset tisočakov.
Poglejmo podrobneje, kako poslujejo tržnice v večjih slovenskih mestih in koliko prihodka dajo mestu oziroma upravljavcu.
Ptuj: 10.000 evrov
Prodajalcem na ptujski tržnici je na voljo 84 prodajnih mest, od tega 44 kovinskih stojnic dolžine dva metra, 30 lesenih stojnic in deset lesenih hišk. Javne službe (JS) Ptuj, ki upravljajo z območjem tržnice, so lani iz naslova najemnin in rezervacij za prostor na tržnici ustvarile blizu 9.800 evrov prihodka.
Na JS Ptuj pojasnjujejo, da je zasedenost prodajnih mest odvisna od letnega časa. V zimskih mesecih je zasedenih okrog deset stojnic, v spomladansko-poletnem času pa je prisotnih od 25 do 30 prodajalcev. Največ jih je ob ponedeljkih, sredah in petkih. Večina branjevcev (okoli 70 odstotkov) je kmetov – fizičnih oseb, okrog 30 odstotkov je pravnih oseb oz. poslovnih subjektov. Prevladuje prodaja živil. Prodajalcem je na voljo samo odprt prodajni prostor. Cena dnevnega najema 0,5 m2 prodajne površine za klasične branjevce znaša od 31 do 71 centov, za pravne osebe 1,43 oz. 1,73 evra na dan. Za prodajni prostor se plača letna rezervacija. Podjetniki plačajo 93,5 ali 122 evrov, kmetje pa 40,66 ali 62 evrov. Nižja cena velja za prostor druge in višja za prostor prve kategorije. Branjevcem se obračunata uporaba tehtnice (61 centov na dan) in uporaba sanitarij (21 centov za enkratno uporabo).
Koper: 50.000 evrov
Novo mesto: 19.000 evrov
Celje: 135.000 evrov
....
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
