Arhiv Štajerskega Tednika

Črne vrane v občini Gorišnica so vse bolj napadalne, težav z njimi nimajo samo kmetje, ampak tudi drugi občani. Po pripovedovanjih ene izmed Gorišničank jih je vrana obiskovala vsak dan, trkala na okenska stekla in razdejala teraso. Tudi v bližini pokopališča je v večernih urah precej strašljivo, saj se oglašajo iz bližnjega gozda, kjer so našle zatočišče. Zelo glasne so v Mali vasi, kjer je prav tako še ena lokacija, kjer prebivajo. Po pripovedovanjih domačinov je v teh gajih, ki so sredi kmetijskih površin, tako veliko gnezd, da jih je nemogoče prešteti. Na ta območja sploh nihče več ne upa, saj so zelo agresivne. Starejši ljudje česa takega ne pomnijo, lovci pa priznavajo, da so se nenormalno razmnožile. Ker gre za zaščiteno vrsto, jih ne smejo streljati. Vedno več škode povzročajo kmetom, ki iščejo najrazličnejše načine, kako jih odgnati.

Milan Korošec iz Zamušanov je letos na njive, kjer so posadili buče, nastavil dva plinska topa, ki pokata na vsake tri minute. Ta rešitev je sicer črne vrane odgnala, po drugi strani pa povzročila precej nejevolje pri okoliških prebivalcih, nekateri so ga prijavili celo policiji. »Ne moremo si privoščiti, da ostanemo brez pridelka, saj so buče naš vir preživetja. Domačine sem obvestil o pokanju in večina je razumela, da je to trenutno edini učinkovit način za odganjanje. Pokanje traja okoli tri tedne, po deveti uri zvečer pa ga vedno ugasnemo,« je povedal Korošec. Lani so jim črne vrane v samo nekaj urah uničile pridelek na skoraj štiri hektarje veliki njivi. »Pridejo okoli štirih ali petih zjutraj, to je vse črno. In skoraj neverjetno je, kako hitro najdejo in pojedo vsa semena. Za našo kmetijo je najhuje, da ostanemo brez pridelka, ki ga potrebujemo za stiskanje bučnega olja. Seveda pa imamo tudi dodatne stroške.«

Kmetje, ki ne varujejo površin, ostanejo brez odškodnine

Preberite več v Štajerskem Tedniku