Če stane tri evre, je težko med
Svojevrsten paradoks je dejstvo, da se naša država po številu čebelarjev uvršča v sam vrh EU, hkrati pa pridela skoraj najmanj medu; poleg tega naši čebelarji s svojim pridelkom pokrijejo zgolj polovico domače porabe.

Damjan Medved iz Cirkovc v občini Kidričevo, ki z več kot sto panji nadaljuje več kot stoletno družinsko tradicijo čebelarstva, je prepričan, da je slovensko čebelarstvo izpostavljeno težkim preizkušnjam in izzivom. »Nekatere težave so pač rezultat časa, nanje se skoraj ne da vplivati. Sem sodijo predvsem podnebne spremembe, tudi klasičnih travnikov skoraj ni več, saj kmetje travo pokosijo že pred cvetenjem. Nujno je, da analiziramo pašne razmere v naravi, država pa bi morala poskrbeti za spodbude za medovite rastline.« Vse več je tudi bolezni in gnilobe, zaradi česar so občasno hendikepirane cele regije, Medved pa vidi problem predvsem v nelojalni konkurenci in zastareli tehnologiji. Spominja se, da so bili slovenski čebelarji v Jugoslaviji tehnološko najbolj napredni, v samostojni državi so na tem področju nazadovali, zdaj pa so jih že zdavnaj prehiteli Srbi in Hrvati, ki so jih nekoč prav slovenski čebelarji učili abecede čebelarstva.
»Poleg tega mi nikoli ne bo jasno, kako lahko neka trgovska veriga reklamira med po tri evre za kilogram. Če odštejemo maržo, kozarec, v katerem je med, in davek, potem res ne vem, kaj ostane za izdelek, ki ga imenujejo med. Kako je to sploh lahko med?
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se