Otvoritvena povorka 59. Kurentovanja: Zazvonilo več kot 4000 zvoncev
Na Mestni hiši na Ptuju so 23. februarja izobesili štiri zastave: zastavo FECC, karnevalsko, jubilejno ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih virih in prinčevsko. Tako je mesto tudi z zastavami ob predaji oblasti v roke 17. princa karnevala Jakoba Zekela Videmskega oznanilo, da je prišel najbolj nori čas v letu, 'peti letni čas', ko bo princ vladal modro, povezovalno in pravično ter skrbel za ohranjanje pustne dediščine in izvirnosti. Kurentovanje v jubilejnem letu prvič poteka pod pokroviteljstvom Unesca.
Ptuj je postal uradna pustna prestolnica Slovenije in tega dela Evrope ter vabi vse, ki jim pustna tradicija nekaj pomeni, da do 5. marca obiščejo mesto in njegovo okolico, saj skorajda ni več kraja na Ptujskem, ki ne bi živel s to tradicijo in vabil s fašenki. Obvezna „vstopnica“ pa je seveda maska.
Ptujska županja Nuška Gajšek, ki je šele kratek čas na oblasti, jo je hočeš nočeš morala predati pustu. Prireditev, za katero Ptuj živi in ki nas dela posebne, moramo negovati, jo čuvati, zato moramo tudi mi verjeti, da smo posebni, ne da nam drugi vedno govorijo, kakšno bogastvo imamo, je poudarila. Princ je s prevzemom ključa Mestne hiše dobil nalogo, da skupaj s svojo gardo, kurenti in vsemi pustnimi veseljaki tako dobro orje, da bo kašča ob koncu pustnih dni polna, čeprav mu je županja predala prazno.
Ptuj z okolico je v pustnem času največji muzej etnografske nesnovne kulturne dediščine na prostem v Evropi. Na otvoritveni etno povorki 59. Kurentovanja so nastopili tradicionalni pustni liki in maske iz Hrvaške, Makedonije, Romunije, Bolgarije, Turčije, Italije in Slovenije – bilo jih je 1850. Največ je bilo kurentov, okrog 800, in poplesavali so z več kot 4000 zvonci, tujih mask pa je bilo 300.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
