Številni vrtičkarji so se že soočili z bramorjem, trdovratnim škodljivcem, ki povzroča škodo na vrtu in njivah predvsem na mladih sadikah, krompirju, korenju in drugih vrtninah. Boj proti pod zemljo živečemu bramorju je vse prej kot enostaven.
Govedorejci so si šele dobro oddahnili od grožnje bolezni slinavke in parkljevke, ki je bila kriva za usmrtitev več tisoč glav govedi na Slovaškem in Madžarskem, ko se je že pojavila nova bojazen. Tokrat bolezen, imenovana vozličasti dermatitis – LSD, ki preti z zahoda.
Baliranje je na številnih kmetijah postalo pogost način spravila krme oz. priprave travne silaže. Po uporabi krme, ovite v živopisane folije, pa slednja postane nepotreben odpadek. Žal so ostanki folije velikokrat vidni v naravi, končajo v ognju, morali pa bi pristati v zbirnih centrih, kjer je oddaja čiste folije ponekod brezplačna, drugod proti plačilu, oddaja onesnažene folije pa je praviloma povsod plačljiva.
Kmetijski inštitut je tradicionalno ob začetku žetve pripravil modelno-teoretični izračun stroškov pridelave pšenice, ječmena in drugih standardnih poljščin. Izračunali so, da bi morala biti odkupna cena ječmena, ki bi pokrila stroške dela, storitev, semena, torej stroške od setve do žetve, 261 evrov po toni. Nedavno objavljen cenik KZ Ljutomer Križevci pa razkriva, da se odkupne cene tega krmnega žita gibljejo okrog 155 evrov po toni. Teorija in praksa sta v kmetijstvu močno vsaksebi.
Kako porabiti in kaj narediti s čebulo ali česnom, ki zaradi oblike oz. videza ne sodi v prvi kakovostni razred, se je vprašala Sandra Čeh s kmetije Čeh iz Podvincev. Odločila se je za predelavo česna in čebule. "Sedaj je takšno povpraševanje po suhi in mleti čebuli, mletem česnu, da predelujem celo prvi kakovostni razred," je dejala s širokim nasmehom na tržnici Dobrot slovenskih kmetij.
V zadnjih 25 letih smo beležili kar sedem suš, ki so Slovenijo prizadele v razsežnosti naravne nesreče, ob tem se pojavljajo na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti ni bilo težav. Na Ptujskem polju je bilo letos pomanjkanje padavin zaznati že decembra, od 20. maja dalje pa omembe vrednih padavin ni bilo. Peter Pribožič, vodja svetovalne službe na Kmetijskem zavodu Ptuj, je izračunal, da je v prvi polovici leta padlo zgolj 350 litrov dežja na m2, kar pomeni, da primanjkuje vsaj 150 litrov dežja. "Problematično je, da je primanjkljaj dežja ravno v maju in juniju, ko potekata intenzivna rast in razvoj rastlin, žal pa sta tudi 10- in 25-dnevni napovedi praktično brez ali z malo dežja."
Približno 40 let stara zgradba nekdanjega selekcijsko-poskusnega centra Semenarne Ljubljana dobiva osveženo podobo, predvsem pa želi Kmetijski inštitut Slovenije z obnovo izboljšati pogoje dela. Vrednost investicijsko-vzdrževalnih del je ocenjena na 317.200 evrov. Dela so se začela lani, letos naj bi bila še z novo fasado zaključena.
Borut Pučko iz Hvaletincev je bil letos primoran na novo posejati okrog 30 hektarjev koruze. Ne, ni se ponovila zgodba z lanskim nesrečnim semenom, letošnji krivec za propadle posevke so talne sovke. Gre za gosenice metuljev, ki so se, tako domneva Matic Leben, vodja svetovalne službe na ptujski izpostavi kmetijskega zavoda, razmnožile zaradi idealnih pogojev. Talni škodljivci pa so presenetili vse: stroko in kmete.
Kmetijska zadruga Ptuj je ena izmed najpomembnejših slovenskih zadrug. V preteklih letih je pripojila oz. razširila dejavnost na območju kmetijskih zadrug Korena, Pesnica, Ormož, Lenart, Cankova in Črenšovci, pridobila nova zastopstva za prodajo semen in fitofarmacevtskih sredstev in še česa, prihodke povečuje Oljarna Fram, vse to pa se je kazalo v rasti. Njihovi prihodki v višini 66 milijonov evrov so v letu 2024 predstavljali sedem odstotkov vseh prihodkov, ki jih ustvari 388 zadrug, ki delujejo v Sloveniji, sta ob 125-letnici obstoja zadruge v svojih nagovorih med drugim povedala predsednik zadruge Marjan Kramberger in direktor Branko Valenko.
Te dni je optimalni čas za prvo tretiranje proti škodljivcu ameriškemu škržatku, prenašalcu zlate trsne rumenice – bolezni, ki je povzročila izsek več sto tisoč trt. Prvo zaščito od treh je treba izvesti, ko trta povsem odcveti, sporočajo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, direktor ptujskega in specialist za vinogradništvo Andrej Rebernišek pa pravi: "Posebej pomembno je, da vinogradniki prvo zaščito opravijo v roku, kajti prvo zatiranje je najučinkovitejše, saj ima škržatek še najnižji stadij."
Cena oz. vrednost hrane je razvrednotena, je prepričan Rafael Hronek iz Stoperc, ki obdeluje osem hektarjev strmin in v hlevu redi osem glav živine. "Bilo nas je šest otrok, in ko so šli brat in dve sestri k birmi, je oče prodal teleta. Z denarjem od prodaje je vse tri oblekel in obul, ostali smo dobili gojzerje in poskrbel je še za pogostitev. Danes moraš prodati dve teleta, če želiš pokriti stroške zgolj za enega otroka," je podal primer. Hrana je postala brez vrednosti, strmine pa so ostale. In to kakšne. Kmetje za delo potrebujejo specialno mehanizacijo, ki ima (pre)visoko ceno. "Ministrstvo bi moralo vsakemu podariti kosilnico," pravi Dejan Lorber, mladi prevzemnik kmetije, prav tako iz Stoperc.
Lenart bodo v začetku prihodnjega meseca zavzeli mladi kmetje in kmetice, ki se bodo družili na letošnjih, že 39. državnih in 16. mednarodnih kmečkih igrah.
Lansko leto je bilo za sadjarje in čebelarje ugodnejše kot predlansko, ko so pridelavo oklestile slabe vremenske razmere.
Združitev ptujskega in mariborskega kmetijskega zavoda ne pride v poštev.
Žetev je pred vrati. Ječmen se je že zlato obarval in naj bi bil čez teden dni primeren za žetev, pšenica konec junija. Pogled na polja je še pred nekaj tedni obetal odlično letino, majska in junijska suša sta obete uničili.
Četrtki na Ptuju bi lahko postali tržni dnevi. Pred nakupovalnim središčem Qcenter se je udomačil bolšji sejem, na dvorišču kmetijskega zavoda pa je slednji prvi četrtek v juniju organiziral kmečko tržnico. Želja je, da bi tržnica postala stalnica, pravi Peter Pribožič, vodja svetovalne službe na KGZ Zavodu Ptuj.
Odgovor AKTRP na članek "Sopotnik ni pomoč, ampak stoodstotni nadzor kmetov"
Kmetijsko ministrstvo je objavilo razpis, po katerem je rejcem perutnine za naložbe na voljo do pet milijonov evrov.
Predstavniki članov Kmetijske zadruge Ptuj, ki velja po teritorialnem obsegu kakor tudi po skupnih prihodkih za eno največjih zadrug s približno 1.000 člani in 160 zaposlenimi, so se pred dnevi zbrali na rednem letnem srečanju. Seznanili so se s poslovanjem KZ Ptuj in hčerinskih družb v preteklem letu.
Kmetijsko ministrstvo je spomladi objavilo razpisa za male kmetije in gorske kmetije, od katerih so si pridobitev denarja za nujne investicije v mehanizacijo obetali tudi haloški kmetje. Ob prebiranju pogojev so številni razočarani opustili namero po prijavi. Ne le zaradi premajhnega števila točk, predvsem zaradi zahtev po povečanju staleža živine.
