Freepik

Slovenija se tako uvršča med države Evropske unije z najmanjšim obsegom njiv na prebivalca. Zato slovenski kmetje opozarjajo na nerazumno obveznost vzpostavitve varovalnih pasov ob vodotokih prvega in drugega reda, kjer je dovoljena le zarast s travo, travnimi mešanicami, grmovjem ali drevesi. Takšnih površin je v Sloveniji približno 8.300 hektarjev, od tega kar 1.400 hektarjev njivskih zemljišč.

Na vodnih pasovih kmetje ne smejo uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, prav tako je prepovedano gnojenje, omejen je tudi nabor rastlinja na vodnih pasovih. Slednji merijo tri metre od osuševalnih jarkov, pet metrov od vodotokov drugega reda in 15 metrov od vodotokov prvega reda. Nasprotno pa so kmetje zavezani preprečevati rast in širjenje invazivnih rastlinskih vrst, za opravljeno delo pa niso upravičeni do dodatnih izplačil ali odškodnin, ker njivske površine ne morejo v celoti izkoriščati. Upravičeni pa so do polne subvencije, ki jo uveljavljajo za območje, v katero je vštet tudi varovalni pas.

»Sugestija je, da bi odprli temo širine vodnih pasov, saj ocenjujemo, da izgubljamo preveč površin. Kajti na tekoče vode ne vpliva le oddaljenost izvajanja kmetijskih praks od vodotoka, temveč tudi nagib zemljišč,« je dejal vodja svetovalne službe Peter Pribožič. Kmet in dolgoletni kmečki funkcionar Milan Unuk pa ne razume obvezne oddaljenosti od melioracijskih jarkov. »Četudi so prazni, moramo upoštevati trimetrsko oddaljenost. Po nepotrebnem izgubljamo zemljišča,« je prepričan.

Avstrijci imajo ožje pasove

Več v Štajerskem tedniku