© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Kdo si želi v črne panele odete Haloze?


tednik
Mojca Vtic
5. 8. 2025, 06.06
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Črni paneli, ki se bleščijo v soncu, so po mnenju politikov rešitev za zeleno Slovenijo, tako na področju oskrbe s hrano kot z energijo. Kmetijsko in okoljsko ministrstvo sta namreč soglasno poudarili, da agrofotovoltaika povezuje dve strateški področji – kmetijstvo in energijo. V teoriji se morda sliši obetavno, a le v teoriji. V praksi imamo zgovoren primer panelov na najboljših kmetijskih zemljiščih v Ljubstavi, kjer je investitor podjetje s poštnim nabiralnikom v Ljubljani. Pod paneli raste tu in tam kakšna grmovnica, območje pa je obdano z ograjo, pod videonadzorom in osvetljeno z reflektorji.

mv-paneli kmetijstvo 1.png
CM
Sončna elektrarna – uradno rastlinjaki v kraju Zgornje Počakovo v občini Radeče, investitor pa isti kot v Ljubstavi.

Agrofotovoltaika naj bi (teoretično) združevala pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije ter ohranjala rodovitnost obdelovalne površine za kmetijstvo.

Dvojno rabo kmetijskih površin omogoča že trenutno veljavna zakonodaja, in sicer je omogočena postavitev panelov na vseh kmetijskih zemljiščih, ki so po dejanski rabi trajni travniki z boniteto do 35 ter trajni nasadi in zemljišča v zaraščanju. Slednja je treba pred postavitvijo panelov očistiti in jim spremeniti namembnost v trajni travnik.

V kolikšni meri je sploh izvedljiva košnja med paneli oz. pod njimi ter kako vplivajo večmetrske črne zaplate na rast travinja, sicer še ni znano, vendar pa zaradi doseganja strateških ciljev zelenega prehoda za zdaj okoljske posledice za politike tudi niso pomembne.

»Z vidika varovanja kmetijskih tal je agrovoltaika nesprejemljiva«

Do agrofotovoltaike na njivah in travnikih pa je zadržana Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. »Z vidika varovanja kmetijskih tal kot naravnega vira, ki nam omogoča pridelavo hrane, je agrovoltaika nesprejemljiva, enako kot vsak drug poseg, ki ni namenjen kmetijski pridelavi.«

Ob tem je spomnila na negativne izkušnje iz tujine: »V Evropi imamo že primere, kjer so agrovoltaični objekti vplivali na spremembo strukture tal in zmanjšanje rodovitnosti. Slovenija ima eno najmanjših površin obdelovalnih zemljišč na prebivalca v EU in tega si ne moremo privoščiti.«

Več v Štajerskem tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.