Arhiv Štajerskega Tednika

Kje vidite realne možnosti gospodarskega in družbenega razvoja MO Ptuj in katerim naložbenim področjem boste pri sestavi prihodnjih proračunov dali prednost?

Župan M. Senčar: »Naloga dviga gospodarskega razvoja je dolgoročna in bo sadove obrodila v nekaj letih. Dve veliki težavi pri tem razvoju smo že rešili – sprejem OPN in znižanje komunalnega prispevka za podjetja za 50 odstotkov. V poslovno cono smo začeli aktivno privabljati domače in tuje investitorje. Učinek tega bo večplasten, in sicer v obliki novih delovnih mest, revitalizacije opuščenih industrijskih in poslovnih objektov ter območij, in v obliki prepoznavnosti območja kot poslovne cone. Tega se nismo lotili samo v poslovni coni, temveč tudi v starem mestnem jedru. Tik pred začetkom delovanja je tudi spletna aplikacija Katalog prostih poslovnih prostorov, industrijskih objektov, stavbnih zemljišč, lokalov in stanovanj, kjer bomo ponujali v najem ali prodajo vse zgoraj omenjeno, in to ne glede na lastništvo. Zavedamo se tudi problematike hitrega staranja prebivalstva, zato MO Ptuj zelo aktivno sodeluje pri uresničevanju namere Doma upokojencev Ptuj za izgradnjo oskrbovanih stanovanj in medgeneracijskega centra.

Naložbena področja v naslednjih letih so odvisna od zunanjih virov financiranja, pa tudi od zmožnosti lokalne skupnosti po zagotavljanju lastnega finančnega deleža pri investicijah. Pri nekaterih naložbah bomo iskali zasebna partnerstva, saj se bodo drugače prepotrebne investicije preveč zavlekle. Nadaljujemo prenovo ptujskih trgov in ulic (mestna tržnica, Minoritski trg, Vrazov trg, Slovenski trg), zelo intenzivno smo se lotili uresničitve potrebe po arheološkem muzeju (lokacija ob dominikanskem samostanu), Strokovna komisija za razvoj Arheološkega parka Panorama je pripravila vse potrebno, da se bodo prva dela začela že to jesen. Izkazala se je tudi velika potreba po parkirnih hišah blizu mestnega jedra, zato k temu.

spodbujamo zasebne investitorje. Končno smo začeli premikati stvari na Ptujskem jezeru, kjer urejamo kaos na področju lastništev, dovoljenj, črnogradenj, hkrati pa iščemo rešitve za ponovni razvoj območja. Ker bomo imeli na voljo nekaj evropskih sredstev za področje mobilnosti, bomo lahko začeli povezovati mesto s četrtnimi skupnostmi s kolesarskimi stezami in pločniki.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku