Ko zemljo 'šparaš' za vnuke, a še niti otrok nimaš
Svetniki v Juršincih niso sprejeli odloka o plačilu takse za neizkoriščena stavbna zemljišča.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Potem ko je na oktobrski seji občinskega sveta predlog odloka o taksi za nezazidano stavbno zemljišče dobil podporo in je šel v javno obravnavo, se je na zadnji seji krepko zataknilo pri sprejemanju omenjenega odloka. Zakonodaja sicer določa, da bodo morale prav vse občine takso obvezno odmerjati od januarja 2028.
V Juršincih imajo 17 hektarjev nezazidanih stavbnih zemljišč, zaradi česar imajo težave pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta (OPN), saj soglasodajalci ne dajo zelene luči za spremembo kmetijskih zemljišč v gradbena. Zato so se v občinski upravi na uvedbo takse pripravljali že dlje časa.
»Občani, ki imajo takšne gradbene parcele, na katerih ne stojijo nepremičnine, se bodo morali odločiti, kaj bodo z njimi v prihodnje. Ali jih bodo vrnili v kmetijska zemljišča ali pa jih bodo ohranili in zanje plačevali novo dajatev. Tudi občina potrebuje zemljišča, na katerih bomo lahko postavili novo čistilno napravo, zdravstveni dom in še kaj, in če ne bomo 'sprostili' nekaj nezazidanih stavbnih parcel, ne bomo dobili soglasja za spremembo namembnosti zemljišč, na katerih bi radi gradili. Podobne težave imajo tudi občani, ki imajo željo ostati v občini, a nimajo kje graditi.
V občinski upravi smo za prihodnje leto načrtovali pripravo okvirnih izračunov, koliko bi taksa stala lastnike, da bi se ti lažje odločili. Zavedam se, da ukrep ni všečen, a za razvoj občine z novimi bivališči in potrebno infrastrukturo potrebujemo ustrezna zemljišča, zato ni pošteno, da jih nekateri neizkoriščene 'šparajo' 50 let za vnuke, ko še niti otrok nimajo,« je bil slikovit župan Robert Horvat.
Pol svetnikov proti, pol za odlok
Zakonsko določena taksa je 0,30 €/m2, plačilo pa bo obvezno za vse tiste lastnike nezazidanih zemljišč, ki izpolnjujejo določene pogoje, med katerimi je npr. velikost najmanj 400 m2 in da zemljišče še nima pridobljenega gradbenega dovoljenja. S sprejemom odloka bi se v občinski proračun iz naslova takse letno lahko nateklo skoraj 53.000 evrov. Ker je prva odmera predvidena za leto 2028, prve prihodke pričakujejo v letu 2029, dejanska višina pa bo odvisna od izpolnjevanja zakonskih pogojev za odmero takse in morebitnih oprostitev.
Toda svetniki Simon Druzovič, Miran Muhič, Alojz Rakuša in Tadej Tuš za odlok niso dvignili rok. Tako je bila polovica svetnikov proti, kar pomeni, da odlok ni dobil potrebne večine. Predlagali so, da odloka, ki bo po njihovem mnenju močno prizadel občane, ne bi sprejeli v iztekajočem se mandatu, pač pa šele v novem: »Morda bo tudi vlada spremenila zakonodajo, zato menimo, da nam ni treba hiteti in da počakamo oz. uvedemo bolj mehek pristop in občane najprej temeljito seznanimo z novostjo, tudi individualno, če je treba.«
Tudi če bi vlada novelo zakona o urejanju prostora dejansko spremenila, bo odlok pač ničen, je na to dejal župan in svetnike spomnil, da na javni razgrnitvi občanov sploh ni bilo.
Nesprejetje odloka: krajani bodo čez leto dni doživeli šok
»Dajatev bo začela veljati s 1. januarjem 2028 v vsakem primeru, ne glede na to, kdaj sprejmemo odlok. Nenazadnje ga lahko sprejmemo tudi konec prihodnjega leta, a bo takrat šok za občane toliko večji, če pa ga zdaj, bodo ljudje prejeli informativne izračune, nato pa imeli leto dni časa, da premislijo in se odločijo, kaj bodo naredili s temi parcelami.«
»Zdaj izračunov ne bo, ljudje bodo po moje na ta način prikrajšani, sprejetje odloka pa bi občinski upravi koristilo tudi pri pogajanjih s kmetijskimi ministrstvom glede OPN-ja. Bojim se, da zamik sprejetja odloka pomeni tudi zamik sprejetja OPN vsaj za kakšno leto, kar je velika škoda za razvoj občine.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
