Arhiv Štajerskega Tednika

Za kakšen sporazum pravzaprav gre? Spomnimo, da je pred skoraj natanko dvema letoma Evropska komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja z velikim pompom naznanila »zgodovinski dogovor« z državami Mercosurja. Pogajanja so trajala kar dve desetletji, Juncker in brazilski predsednik Jair Bolsonaro sta sporazum označila za »enega najpomembnejših vseh časov«.

Za zdaj nasprotujejo le tri države EU

Mercosur in EU namreč skupaj predstavljata kar četrtino svetovnega gospodarstva, sporazum pa med drugim ukinja carine na izdelke. Pogajanja so bila težka in, kot rečeno, dolgotrajna, večkrat so zastala zaradi različnih nesoglasij, v ospredju pa je bila zlasti bojazen evropskih živinorejcev, da bi govedina iz Brazilije, ki je ena največjih svetovnih izvoznic govedine, po sklenitvi sporazuma predstavljala nelojalno konkurenco. Kritike od samega začetka skrbi tudi dejstvo, da se dogovor premalo posveča varstvu okolja, saj nevladne organizacije opozarjajo na obsežno krčenje brazilskega tropskega pragozda.

V prid sporazuma naj bi vneto navijala evropska avtomobilska industrija, ki bi si z Južno Ameriko krepko povečala tržišče, pa vendar sta do njega za zdaj vsaj uradno zadržani tudi »avtomobilski« Francija in Nemčija.

Kot so na svoji zadnji seji ugotavljali člani sveta območne enote KGZS Ptuj, so se proti sporazumu doslej javno izrekle tri države, in sicer Avstrija, Nizozemska in Luksemburg. K odločnemu ne so slovenske odločevalce pozvale tudi domače kmetijske organizacije, združene v Zavezništvu za kmetijstvo, prepričane, da sporazum predstavlja za evropsko kmetijstvo veliko grožnjo, samo še dodatno zmanjšuje pogajalsko moč kmeta in niža odkupne cene. Te pogojuje izpolnjevanje visokih okoljskih standardov in močan pritisk na že sedaj občutljive kmetijske sektorje, pogoji proizvodnje pa bodo zaradi učinkov sporazuma samo še bolj trpeli. Zato vlado pozivajo, da zavaruje trajnostno kmetijstvo, a se ta na njihov poziv doslej še ni odzvala.

Preberite več v Štajerskem Tedniku