Arhiv Štajerskega Tednika

Da reka za okolje predstavlja nenehno nevarnost in ljudem, ki živijo ali kmetujejo ob njej, povzroča škodo, opozarjajo tudi v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. „Pretok vode v stari strugi ima bistveno slabšo erozijsko moč, ki bi po naravni poti preprečevala zaraščanje brežin in prodišč. Posledično se je zaradi zaostajanja naplavin v strugi volumen pretoka bistveno zmanjšal. Vzporedni kanali so se zamuljili in zarasli, širina struge se je zožala. Dejstvo je tudi, da veliko plavin in finega proda ostaja v Ptujskem jezeru, kar zmanjšuje volumen za vodo. Zaradi poplav Drave in drugih vodotokov od leta 2012 vsako drugo leto beležimo veliko škodo. V letih od 2012 je bila ocenjena na skupno 45 milijonov evrov: 2012 (34,5 mio evrov), 2014 (6 mio evrov), 2016 (42.000 evrov), 2017 (1,2 mio evrov) in 2018 (3,6 mio evrov),“ pravijo na KGZS Zavodu Ptuj.

Poplavna nevarnost na kritični točki

„Pretočnost stare struge Drave in ostalih vodotokov se je v zadnjem desetletju bistveno poslabšala – zmanjšala zaradi zarasti in nanosov blata ter mulja. Če k temu dodamo še klimatske spremembe, zaradi katerih v kratkem času pade ogromna količina dežja, se je poplavna nevarnost na tem območju bistveno povečala in je na kritični točki. S tem se strinjajo vsi deležniki: DEM, VGP Drava Ptuj kot vzdrževalec struge, občine, kmetovalci, republiška direkcija za vode … Tudi po zadnjih poplavah konec leta 2018 je na kmetijskih površinah ob reki nastala nepopravljiva škoda. Poplavna škoda je z njiv odnašala zemljino.

Preberite več v Štajerskem Tedniku