Roman Glaser: „Za Ukrajinca je Perutnina Ptuj kot žlahtni dragulj“
Dr. Roman Glaser je Perutnino Ptuj vodil 25 let. Iz lokalnega podjetja, ki je v času slovenske osamosvojitve zaradi izgube jugoslovanskega trga še komajda dihalo in se skoraj sesulo, je v dveh desetletjih ustvaril prepoznavno in močno mednarodno poslovno skupino.
Po dobrih dveh letih, odkar je zapustil podjetje in se upokojil, je dr. Glaser v ekskluzivnem pogovoru za Štajerski tednik prvič stopil pred medije. Razgovoril se je o tem, kako so s sodelavci gradili današnjo Perutnino, zakaj so banke nerazumno zahtevale dokapitalizacijo in kako na podjetje gleda danes, ko po treh letih ponovno dobiva novega lastnika. Perutnina Ptuj je pod njegovim vodstvom v 20 letih zrasla v pomembno prehransko multinacionalko. Temeljni razvojni in investicijski ciklus, ki je podjetje postavil med največje pridelovalce in predelovalce belega mesa v tem delu Evrope, je potekal med letoma 2002 in 2007. Danes ima poslovne obrate v štirih državah (Slovenija, Hrvaška, BiH in Srbija), podjetja pa v sedmih (poleg naštetih v Romuniji, Makedoniji in Avstriji). „Nikoli nismo tajili, da smo za rast podjetja potrebovali kreditna sredstva. Vsakič smo jih pri bankah tudi dobili. Na nivoju poslovne skupine smo bankam leta 2015 dolgovali okrog sto milijonov evrov, pri 265 milijonih evrov letnih prihodkov. Dolgove smo nemoteno servisirali in pričakovali, da bodo banke poslovanje družbe še naprej podpirale. Žal se je dogodilo, da so se nekateri lobistični centri začeli konsolidirati ter napadati podjetje in upravo. Mobilizirali so tudi banke, ki so začele neracionalno pritiskati na podjetje. Že tako ali tako smo bili v situaciji, ko smo plačevali nadpovrečno visoke obrestne stopnje. In smo jih. Nato so banke prišle z zahtevo, da izdelamo petletni načrt razvoja. Bančniki so načrt, ki ga je pripravila uprava, ocenili kot preveč optimističen in enostranski. Želeli so mnenje tuje neodvisne referenčne analitične skupine. Ugriznili smo, izbrali Ernst & Young, ki je pripeljal strokovnjake iz Švice. Po petih mesecih spremljanja družbe in pregledov so izdelali analizo, ki je bila približno podobna naši, s končno dikcijo, da je Perutnina dobra, uspešna, razvojno usmerjena, tržno naravnana družba, ki ne potrebuje zunanjih finančnih virov. Kljub temu so banke vztrajale pri dokapitalizaciji. Potem je hiša Ernst & Young s sodelavci iz Ljubljane ter podporo iz Beograda in Zagreba izvedla še eno revizijo ter še enkrat prišla do enakega zaključka: da Perutnina ima toliko in toliko dolgov, ki pa jih je sposobna sama servisirati in dokapitalizacije ne potrebuje. Pri bankah je vnovič sledilo nezadovoljstvo. V dolžniško-upniškem razmerju smo sodelovali z osmimi bankami. Nekatere slovenske banke so postale silno agresivne in so na vsak način zahtevale mojo glavo. Kljub ocenam revizije so vztrajale pri dokapitalizaciji: do leta 2015 v višini najmanj 20 milijonov evrov. Če nam dokapitalizacija ne bi uspela, bi upravljanje družbe prevzele banke, kar pa bi bilo za vodenje podjetja izjemno slabo. Seveda smo šli v intenzivno iskanje vlagatelja,“ je dogajanje izpred petih let pojasnil nekdanji prvi mož podjetja.
Kdaj so se med Glaserjem in Rusi pojavila razhajanja
Preberite več v Štajerskem Tedniku
