Arhiv Štajerskega Tednika

Iz UE Ptuj zato pozivajo, da se mimoidoči zavarujejo. Povsem nerazumljivo je, da se ob taki gradnji ne zagotovi stalna varna uporaba bližnjih stavb in površin, za katere se ve, da propadajo že dlje časa, ob gradnji pa je propadanje še hitrejše. Medtem ko v posameznih občinah sklepajo posebne pogodbe o odškodninah (nadomestilih) ob gradnji cest zaradi morebitnih poškodb objektov ob njej, zakaj podobnih obvez ni pri posegih v tako občutljive prostore, kot so stara mestna jedra s svojimi neprecenljivimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki, na podlagi katerih Ptuj gradi tudi svojo turistično ponudbo?!

Ptuj – zakladnica tisočletij – potrebuje celovitejšo in predvsem odgovornejšo skrb za kulturno-zgodovinske spomenike na svojem območju, sicer bomo lahko govorili le še o „izgubljeni“ zakladnici tisočletij. Ironija je tudi v tem, da tabla, ki je bila postavljena šele nekaj mesecev po začetku gradnje, ponovno ne opravlja svoje funkcije: da bi kljub gradbišču „vabila“ Ptujčane in druge, naj še naprej obiskujejo lokale na tem območju.

Precej vidne so posledice propadanja spomenikov Povodnovega muzeja, ki so vzidani v mestni stolp. Tudi na to bi morali pomisliti in jih pred začetkom investicije vsaj minimalno zavarovati, da jih težki tovorni promet zaradi gradnje ne bi dodatno ogrožal. Pomnikov preteklosti, ki bi jih morali ustrezno zavarovati in sanirati, je tudi sicer v mestu še veliko.

Preberite več v Štajerskem Tedniku