Arhiv Štajerskega Tednika

Trenutno so vsa prizadevanja osredotočena v to, da se Ptuj opredeli kot samostojno širše mestno območje, kar bi pomenilo, da bi tudi uradno dobili regijo Spodnje Podravje. Če v tem ne uspejo, ostaja središče našega območja tudi v prihodnje Maribor.

Štefan Čelan, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj, institucije, ki jo je županja Nuška Gajšek pooblastila za spremljanje vseh aktov, ki se nanašajo na regionalizacijo, pravi: "Čas je, da se Ptuju končno popravi krivica iz leta 1957. Takrat so nam vzeli okraj, posledice čutimo še danes. Dotlej smo imeli tri proračune, po odvzemu okraja le enega. Seveda se je to poznalo tudi na razvoju same občine. Pomembno je, da se te zadeve v prihodnje primerno uredijo. Če ne bodo sledili predlogu, ki ga bomo oddali, in Ptuj ne bo širše mestno območje, bomo pod Mariborom, kar za regijo nikakor ni dobro."

Manjše občine z razpršenimi poselitvami iz zemljevida brišejo

Še posebej slabo se po novi državni razvojni strategiji piše tudi podeželskim, predvsem gričevnatim in obmejnim območjem. "Za manjše občine je to slaba strategija," poudarja župan Žetal Anton Butolen. Župan občine Podlehnik Sebastian Toplak je izpostavil določila, povezana z gradnjo na poplavnih in plazovitih območjih. V predlogu je namreč navedeno, da se gradnja na njih opušča. Toplak opozarja, da to pomeni zmanjšanje števila prebivalcev: "Ukrepi, ki jih imamo, so učinkoviti. Opuščanje gradnje kar tako pa se mi zdi nesmiseln ukrep."

Tudi Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane, meni, da je zmanjšanje poseljenosti ukrep, ki je skregan z logiko. "Poselitve morajo biti dovoljene. Bomo mogoče vsi morali živeti v mestu? Ne predstavljam si, kako si predlagatelji to zamišljajo."

Preberite več v Štajerskem Tedniku