Arhiv Štajerskega Tednika

Status meščana se ni dobil z rojstvom ali priselitvijo, pač pa so ti ga na osnovi prošnje podelile mestne oblasti, če si izpolnjeval nekatere pogoje. Glavni pogoj je bilo lastništvo nepremičnine; če že ne resnično lastništvo, pa vsaj neko nagledano lastništvo (kar je v veliko primerih pomenilo, da je nek obrtniški pomočnik tik pred mojstrskim izpitom, če je mojster umrl, nameraval poročiti njegovo vdovo, kar se je velikokrat dogajalo). Drugi pogoj je bil, da se je oseba morala ukvarjati s trgovino ali obrtjo. V 17. stoletju pa se je začelo med meščani pojavljati vse več uradnikov in pravnikov. Mlajši prosilec za status meščana je moral predložiti potrdilo o 'moralno-verski neoporečnosti'; to mu je po navadi izdal domači župnik. Če je bil prosilec prej že nekje zaposlen, je moral prinesti 'razrešnico' bivšega delodajalca – potrdilo, da nima nekih dolgov ali obveznosti do njega. Zadnji pogoj, uveden z obdobjem protireformacije, pa je bil, da je moral biti vsak meščan katolik.

Preberite več v Štajerskem Tedniku