Arhiv Štajerskega Tednika

Koliko jih bodo odkupili, ne želi izdati, saj da gre za poslovno skrivnost. »Zagotovo pa jih bomo kupili toliko, kolikor jih potrebujemo, in še nekaj na zalogo. Namreč letos so viški bučnic na trgu, kakovost pa dobra.« Ob tem je poudaril, da se je letos, ko so pridelki dobri in povpraševanja Avstrijcev ni, ponovno pokazal pomen pogodbenega partnerstva. »Letos nas kličejo pridelovalci, ki navadno niso želeli slišati za nas. Zanje smo nekakšen izhod v sili, vendar smo najprej zvesti tistim, ki imajo z nami podpisane pogodbe,« je še povedal direktor ptujske zadruge, ki ima v lasti tudi najstarejšo oljarno pri nas, to je Oljarna Fram.

Medtem ko je bila še pred leti aktualna prodaja bučnega semena v sosednjo Avstrijo, danes povpraševanja severnih sosedov praktično ni. »Tudi razlik v odkupnih cenah ni, saj imajo Avstrijci dovolj lastnih bučnih semen ali pa jih kupujejo v tretjih državah, kjer dosegajo nižje cene,« je povedal Gorazd Kocbek iz družinske oljarne Kocbek iz Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer črno zlato stiskajo že skoraj 90 let. Kocbekovi, ki letno odkupijo približno 50 ton bučnih semen, odkupne cene še niso določili. »Cena bo verjetno enaka ceni zadnjih let. Uradna cena na trgu znaša okrog 2,35 evra za suha semena, mi navadno plačamo našim pridelovalcem nekaj več.« Sicer pa jasne slike, kakšna bo letošnja letina, še nimajo. »Pridelovalci z Dravskega polja, kjer so tla peščena, so letos z letino zelo zadovoljni, medtem ko naši kmetje, ki pridelujejo buče na težkih tleh, zaradi dežja in na koncu še vročinskega vala beležijo relativno slabe pridelke.« Ob tem pa je pozval, da naj pridelovalci vztrajajo pri domačih sortah oljnih buč in naj ne izbirajo hibridov, ki dajejo večje pridelke, a slabšo kakovost. »Hibridna semena, ki dajejo večji pridelek, so namreč bolj grenka, bolj oljnata, a manj kakovostna, kar se pozna tudi v okusu in jih tudi zaradi tega težje prodajo.«

Ko je bučnega olja v olju le za vzorec

Preberite več v Štajerskem Tedniku