Arhiv Štajerskega Tednika

Zaradi večjega zaslužka so se namreč pojavile donosnejše oblike reje kokoši, kot sta baterijska in hlevska, pri katerih se živali intenzivno krmi, tudi dodatno stimulira s svetlobo. »Kokoši iz take reje imajo seveda bistveno višjo nesnost kot iz navadne domače reje, pri kateri si žival večinoma sama poišče hrano, kmet pa doda kvečjemu nekaj doma pridelane koruze, pšenice in ječmena. Ker so se spremenili standardi bivanja in urejenosti okolja tudi na kmetijah, danes prosto sprehajanje in 'kakanje' kokoši po dvorišču ni več nič kaj romantično, zato so tisti, ki kokoši še imajo, njihov bivalni prostor večinoma ogradili. Ko je grozila ptičja gripa, pri nas je bilo to dvakrat, v letih 2006 in 2017, pa je bila prepovedana prosta reja perutnine, stroge ukrepe biološke varnosti, kot so menjava obleke in obutve pri vstopu in izstopu iz objektov, kjer se je zadrževala perutnina, namestitev razkuževalnih barier, umivanje in razkuževanje rok, omejevanje dostopa drugih ljudi in živali do perutnine, je močno forsirala tudi Perutnina Ptuj, zaposleni v PP doma niso smeli rediti kokoši; vse to skupaj je botrovalo dejstvu, da so ljudje doma pač opustili prosto rejo kokoši,« je povedal ptujski kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. »Kot rečeno, takšna kokoš znese manj jajc, so pa zagotovo bolj kompaktna in aromatična, saj je kokoš svobodna in 'srečna', zato so seveda tudi njena jajca boljša.« Po nekaterih podatkih vsebujejo jajca, ki jih nesejo kokoši, ki se lahko pasejo na prostem, si same poiščejo hrano, travo, kamenčke ali pesek za trdnost jajčnih lupin, za priboljšek pa dobijo na primer še nekaj koruze, manj skupne maščobe, nasičenih maščobnih kislin in holesterola, več vitaminov in drugih zaščitnih snovi, torej so tudi veliko bolj zdrava.

Kje kupiti prava domača jajca?

Preberite več v Štajerskem Tedniku