Arhiv Štajerskega Tednika

Za obvladovanje klimatskih sprememb je med najpomembnejšimi nalogami gradnja namakalnega sistema, je prepričan Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavoda Ptuj. »Vendar pri tem potrebujemo politiko, da za vso Slovenijo določi in zariše namakalna območja, saj bo potem lažje dobiti dovoljenje za gradnjo. Obenem je nujno poenostaviti postopke za pridobivanje dovoljenj, saj je trenutno zahtevanih kar 22 soglasij.« Med cilji je tudi posodobitev kmetij z novo tehnologijo, tudi digitalno, in gradnja modernih objektov. Tudi tu je Rebernišek opozoril na birokratske težave, saj postopki pridobivanja soglasij za gradbeno dovoljenje trajajo predolgo, tudi po osem let: »Naša talna struktura je odlična za gojenje vrtnin, povpraševanje je veliko, skupaj z namakalnim sistemom bi to lahko bila zelo uspešna zgodba. V Italiji, denimo, kjer so že izčrpali zemljo, iščejo terene za vrtnine tudi zunaj svojih meja.« Znova je izpostavil nujnost povezovanja in dobrega zadružnega sistema, predvsem pa dvig pomena poklica kmeta. »Ne smemo pozabiti, da je podeželje v svoji osnovi namenjeno pridelovanju hrane, čeprav se ga danes jemlje kot idealen bivalni prostor. Podeželske občine so poskrbele za vso potrebno infrastrukturo, ta je pogosto boljša kot v mestih, ljudje zdaj zahtevajo nadstandard, v katerega kmet s hrupnim in umazanim traktorjem ne sodi več. Kdo pa bo pridelal hrano, če ne kmet?!«

Civilne iniciative, ki ne razumejo podeželja

Pod večino predstavljenega bi se lahko kar podpisala, je dejala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, saj se sklada z njenim osebnim videnjem prihodnosti slovenskega kmetijstva, pa tudi z novo strategijo ministrstva, ki ga vodi. Poudarila je specifiko slovenskega prostora, ki je izrazito dualen z družinskimi kmetijami na eni strani in velikimi kmetijskimi podjetji na drugi. »Medtem ko sem sprva še mislila, da gre samo za različne poglede, vse bolj spoznavam, da gre za resen konflikt med akterji. Ta konflikt ni dober za nadaljnji razvoj. Tako kmetje kot kmetijska podjetja so del prehranske verige, zato moramo zbližati njihove interese. Na Perutnini Ptuj, na primer, so povedali, da bodo širili mrežo kooperantov, torej ne bi smel biti problem dati kooperantom več državne zemlje.«

Pivčeva se je strinjala, da je popularizacija kmetijstva ena osnovnih nalog. »Zahtevamo zdravo, lokalno pridelano in poceni hrano, hkrati pa imamo vse slabši odnos do kmetijstva, kar je svojevrsten paradoks. Že v šoli se učimo, kako kmetijstvo onesnažuje in zastruplja zemljo, vodo, zrak. Civilne iniciative so seveda potrebne, vendar ne take, ki nasprotujejo vsemu in ovirajo vse, v bistvu pa ne razumejo podeželja. Da bo odnos do kmeta boljši, da bo njegov poklic znova spoštovan, bodo potrebne korenite sistemske spremembe.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku