Arhiv Štajerskega Tednika

V dobrih petih letih je reka poplavila trikrat. Od lanske povodnji so na nogah predvsem kmetje, ki obdelujejo kmetijska zemljišča ob reki na Dravskem polju, med Mariborom in Ptujem. Zavedajo se, da je Drava poplavljala tudi v zgodovini, vendar poudarjajo, da se je zadnja leta spremenil karakter poplavne vode. Včasih je voda območje samo poplavila. Ko je odtekla, posebne škode ni bilo. Danes je poplavna voda deroča in vrtinčasta, tako da s poplavljenih površin s seboj odnaša plasti najrodovitnejše prsti. Ker poplavlja v poznojesenskem času, ko so njive sveže preorane in na novo zasejane, deroči tok zemljo še lažje odnese s seboj. Gre za tisoče kubičnih metrov, ki jih reka skupaj z gramozom in muljem nato odlaga po strugi. Tako nastane še drugi problem: reka material odlaga, ta se kopiči. Zaradi odloženega materiala se dviguje nivo terena in poplavna voda se razliva širše, kot bi se sicer. Peter Pribožič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj opozarja, da je skrajni čas, da se ministrstvi za kmetijstvo in okolje začneta s tem problemom intenzivno ukvarjati in reševati nastalo situacijo: „Danes poplavna voda rodovitne plasti prsti odnaša. Če se bo to nadaljevalo, ne pa tudi ukrepalo, se bomo čez 20 let pogovarjali, da na tem območju ne bo več možno kmetovati.“

Hrvati nam prodajajo lastni gramoz iz Drave ...

Preberite več v Štajerskem Tedniku