Ormož: Možnosti povezovanja prleških in haloških kmetovalcev
Številni kmetje se zavedajo, da je prihodnost in priložnost v ekološkem kmetovanju. Ker pa s takimi izdelki težko konkurirajo na trgu, so tudi prepričani, da se morajo povezati. Tako je nastala skupnost za razvoj ekoloških kmetov v Prlekiji, ki želi k sodelovanju povabiti tudi vse haloške ekološke pridelovalce.
Osem ekoloških kmetov se je združilo v podjetju Eko Prlekija, danes pa jih sodeluje že dvanajst. Eden od njih je tudi Boštjan Kosec, ki je pred desetimi leti prevzel družinsko kmetijo in se danes ukvarja z vzrejo ekološkega mladega goveda. »Prodaja raste in zraven mesa sem se odločil, da pridelujem tudi poljščine, zlasti koruzo, pšenico in piro. Včasih sem kmetoval bolj ekstenzivno, danes pa ekološko. Taka pridelava sicer zahteva veliko znanja in izkušenj, je pa zato toliko bolj konkurenčna,« razlaga Kosec, ki je prepričan, da se na hribovitih delih Prlekije in v Halozah tako kmetovanje najbolj izplača. »Ekološko kmetovanje je najboljša možnost za ohranitev naravne krajine na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. S konvencionalnim kmetijstvom nismo cenovno konkurenčni slovenskim kmetijam z ravninskih predelov, kot tudi ne hrani iz tujine,« razlaga Kosec, ki si želi, da bi se v njihovo skupino pridružilo še več ekoloških kmetov, zlasti z območja Haloz. Za zdaj so namreč vsi pridelovalci v združenju z območja Prlekije, in kot pravi Kosec, imajo na voljo že skoraj vse vrste ekoloških izdelkov, manjkajo jim le še mleko in mlečni izdelki. »Ravno zato želimo k sodelovanju povabiti haloške kmete, kjer je veliko pridelovalcev mleka. Smiselno bi bilo, da se povežemo.«
Prleški ekološki kmetje skupaj nastopajo na trgu in tako pridelovalce tudi razbremenjujejo pri pridelavi in pri prodaji. »Vsem nam je enotno, da prodajamo končne izdelke. To zahteva ogromno energije in logistike. Zakaj bi nas pet ali šest vozilo izdelke v Maribor in Ljubljano, če lahko to naredi eden ali pa prevoznika najamemo skupaj. Kmetje se lahko v tem času posvetijo svojemu delu.« Kot skupina se za zdaj ukvarjajo predvsem z neposredno prodajo zasebnim ustanovam, pa tudi javnim zavodom. Za zdaj njihovi izdelki še niso v trgovinah in to niti ni njihov kratkoročni cilj. »Za nas je individualna prodaja nujna, saj le tako lahko dosegamo boljše cene izdelkov in smo sami svoj šef. Naša vizija je, da bi odprli lastno trgovino in pričeli spletno prodajo.«
Prijavili se bodo na razpis za skupino pridelovalcev
Tudi zato, ker se bo skupina konec decembra prijavila na razpis za skupino pridelovalcev, želi povečati svoje članstvo. Ministrstvo za kmetijstvo v pogojih za ekološko skupino pridelovalcev predvideva vsaj 30 članov, 40 hektarjev zemlje in 60 glav živine. V okviru programa za razvoj podeželja bodo za take skupine pridelovalcev namenili 1,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Posamezna skupina bo prejela največ 25.000 evrov. Skupina ekoloških pridelovalcev iz Prlekije zato že pripravlja prijavnico in išče dodatne člane. »Izkušnje s prijavljanjem na razpise že imamo, razpisno dokumentacijo smo pregledali, zdaj pa potrebujemo le še dovolj zanesljivih partnerjev,« je še pojasnil Kosec.
