Arhiv Štajerskega Tednika

Cesta, ki bi jo lahko zgradili že davno, če bi seveda zanjo bilo dovolj interesa in enotnosti, je dala skozi sedem vlad in vsaj toliko ali še več ministrov. Od takrat, ko so jo začeli načrtovati, do danes je odrasla generacija otrok, ker je minilo več kot 20 let! To so dejstva, ki človeka pustijo odprtih ust. Ne se torej čuditi, da so kraji tega dela Slovenije med najmanj razvitimi v državi, da so tukaj najnižje plače, najnižje pokojnine, da podjetja ustvarijo najmanj dodane vrednosti, celotno območje je ekonomsko precej obubožano, če pa si niti ceste, ki je res temeljna in osnovna povezovalna infrastruktura, kar so vedeli že v starem Rimu pred 2000 leti, ne znamo in ne zmoremo zgraditi.

Navadna glavna cesta, kljub temu cestninska

Minula leta se je projekt korak za korakom le premikal naprej. Cesta je sedaj v prostor umeščena do Markovcev, odprto ostaja vprašanje njene umestitve v prostor do Ptuja: ali bo to južno ali severno od Ptujskega jezera. V 20 letih se je spremenila tudi kategorija ceste. Nič več ne bo hitra cesta, temveč samo glavna regionalna cesta, za povrh pa še cestninska. Gradil jo bo DARS (zato bo cestninska), čeprav bi glede na kategorizacijo sedaj bolj sodila pod okrilje Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI). Z DARS-om, ki je družba za avtoceste, ima namreč bolj malo skupnega.

Preberite več v Štajerskem Tedniku