Arhiv Štajerskega Tednika

Cilj Evropske unije in seveda tudi države je čim večji prehod na obnovljive vire energije, mednje seveda sodi tudi veter. Vetrne elektrarne so lani zagotovile 16 % vse porabljene energije v Evropi, v Sloveniji manj kot odstotek. Si je pa vlada v podnebnem načrtu zastavila, da bi do leta 2033 kar tretjino energije pridobila iz obnovljivih virov energije, ob tem pa ugotovila, da bo cilj dosežen le, če bodo uresničeni tudi tisti projekti, ki vplivajo tudi na okolje.

Toda v civilni iniciativi Za Pohorje brez vetrnih elektrarn ne pristajajo na prevlado interesa kapitala nad javnim interesom ohranjanja narave ter napovedujejo ustavno presojo zakona, ki takšno početje trenutno omogoča. »Nasprotujemo umeščanju vetrnih elektrarn na eno izmed najbolje ohranjenih naravnih območij, ne nasprotujemo pa umeščanju na degradirana območja, a takšnih na Pohorju ni,« je dejal vodja civilne iniciative Drago Mohorko. Ob tem je poudaril, da sta se proti izgradnji vetrnic na Pohorju izrekli tudi Lovska zveza in Planinska zveza Slovenije. Tomi Prosnik iz ruške iniciative ZA združena akcija pa je povedal, da so pretekle študije dokazale, da vetrni potencial na Pohorju je, vendar pa obenem ugotovile, da umeščanje vetrnic glede na gostoto poseljenosti in naravna bogastva ni upravičen.

Bi lahko tisoče občanov ostalo brez vira pitne vode?

Preberite več v Štajerskem Tedniku